Andreja Krašna zadnji dve leti pod blagovno znamko Krasna ustvarja nakit in kvačkane modne dodatke, ki sta njeni največji ustvarjalni ljubezni.
Andreja Krašna zadnji dve leti pod blagovno znamko Krasna ustvarja nakit in kvačkane modne dodatke, ki sta njeni največji ustvarjalni ljubezni. Veliko kosov pa se rodi tudi z reciklažo, saj pravi, da je zanjo ustvarjanje z recikliranjem starih, »neuporabnih« stvari prav poseben izziv. »Nadgrajuje ga moje osebno zadoščenje, da sem naravo rešila pred vsaj kakim kosom smeti, z idejo pa morebiti navdihnila koga drugega in prispevala svoj drobec k splošni okoljski ozaveščenosti.«
Reciklažno ustvarjanje so navdihnile gore smeti, ki jih sodobna družba ustvarja in z njimi tudi ogroža okolje. »Čeprav sem se navadila na življenje v mestu, sem še vedno dekle s podeželja, ki ji je narava blizu in ki raje vidi zelenjavo ovito v plast zemlje kot v celofansko folijo.«
Andreja opaža, da smo ljudje še vedno obremenjeni s predsodki, če je neka stvar reciklirana. »Nad zamislijo in izvedbo so navadno sicer navdušeni, vendar imam občutek, da jih misel, da bi na sebi nosili kos plastenke, le nekoliko plaši.«
Ideje najde povsod, porodijo se celo sredi noči. »Preprosto zagledam potencial v nekem predmetu – včasih mi prigovarja barva, drugič oblika, tretjič material sam. Zgodba eko prstanov Krasna, ki so edina reciklirana stalnica v moji ponudbi nakita, se je začela tako, da sem nekoč stiskala zrak iz plastenke vode, ki naj bi romala v smeti – seveda med plastiko.« Ob pogledu na dno je opazila, kako zanimivo je videti. Naslednji trenutek je že imela v roki škarje in vžigalnik in nastala je prva plastična rožica. »Potem sem ugotovila, da so tudi pokrovčki plastenk zanimivi v svojih živo pisanih barvah… Idej v resnici nikoli ne zmanjka, samo odpreti se jim je treba. Včasih jih najdem tudi na internetu, vendar take kopiram samo za lastno uporabo. Pa še tem rada dodam kaj svojega. Sicer pa se mi ne zdi pošteno služiti na nečem, kar ni zraslo na mojem zelniku.«
Želja, potreba po ustvarjanju jo spremlja že od malih nog pa tudi zametki reciklaže so se pojavili zelo zgodaj, pravi. »Vedno sem rada risala ali kaj oblikovala. Ko si otrok, brez svojega denarja, si toliko bolj iznajdljiv, iščeš materiale in ideje v stvareh, ki so okoli tebe. In to je v resnici bistvo recikliranja. Spomnim se, da sem še v srednji šoli delala vaze iz embalaže za mleko ali kozarcev za vlaganje, ki jih mama še vedno uporablja.«
Čeprav ima kot prevajalka in mama polne roke dela, vedno najde čas tudi za to. Če ne drugače, ko gredo otroci spat. Morda morajo zaradi pomanjkanja časa nekateri projekti malce počakati, a temu pravi zorenje ideje, za katero bo čas prišel kdaj pozneje.
Če Andrejo Krašna povprašate, kateri letni čas nanjo vpliva bolj ustvarjalno, pravi, da se z letnimi časi spreminja samo navdih. »Pozimi obožujem kvačkanje, ker je to tako toplo početje, pa ‘peko’ plastike in podobna opravila. Pomlad je idealna za nove ideje, čiščenje in prevetritve. Poletje in jesen pa sta odlična za nabiranje školjk, kamenčkov in listkov, ki jih ujamem v svoj vintage nakit. Tudi to je neke vrste reciklaža – reciklaža narave, namreč.«
Piše: Tina Cipot
portret je bil objavljen v spletni reviji: Dominstil