Devetakovi so znani gostinci na Goriškem Krasu. Sara že leta kuha marmelade za družinsko gostilno, lani pa je njena dejavnost naredila bistven korak naprej z odprtjem Hiše okusov. Tu Sara pripravlja sadne in zelenjavne marmelade, sokove, sirupe in še kaj iz dobrot, ki jih pridela z lastnimi rokami – tako skrbi za nasade, kuha, pakira in prodaja. Vse je narejeno doma.
S: No, saj ne počnem vsega sama. Brez mojih domačih vsega tega ne bi bilo. Posebno starejši del družine je name prenesel smisel za sožitje z naravo in občutek za to, kar je pristno in dobro. Zato smo sklenili, da bo Hiša okusov popolnoma naravna dejavnost. Uporabljamo kolobarjenje, kompostiranje, biodinamični pristop. Imamo sekalnik za uporabo lesa z naših zemljišč za ogrevanje.
DIS: To je torej trajnostna in organska pridelava. S polja v kozico, če lahko tako rečemo.
S: Točno tako. Dober del mojih kozarčkov marmelade vsebuje le tri ali štiri sestavine. Pripravljam jih samo z izbrano sorto sadja ali zelenjave, sladkorjem in limono. Sladkor služi za konzerviranje, limona pa vsebuje pektin, torej sredstvo za želiranje.
DIS: Katere vrste sadja in zelenjave gojite?
S: Imamo jih kar precej. Več sort jabolk, hrušk in grozdja, fige, marelice, višnje, naši, maline, ribez, murvo, lešnike, mandlje …
Našteje celo vrsto sadnih rastlin in dreves, in ko preide na še daljši seznam zelenjavnih sort, da se mi že meša, se ustavi in predlaga, da si ogledamo nasade. Pot pelje mimo komaj posajenega Zeliščnega kotička.
Tudi tu se domače sorte vrstijo ob tujerodnih in svobodno križajo. Ob šetraju in meti (ki na Krasu raseta malodane na kamnu) rastejo ananasov žajbelj in druge eksotične vrste, ki jih Sara izbira, da preizkuša nove okuse in dišave za svoje recepte. Dejansko smo v Hiši okusov.
Prečkamo gozdiček in dospemo do manjših nasadov. Čeprav niso obsežni kot pričakovano, so skrbno urejeni in hkrati zelo naravnega videza.
S: Ne uporabljamo ne umetnih gnojil ne herbicidov. Plevel zatiramo tako, da gredice pokrivamo s črnim platnom, in izbiramo zimske sorte, da se izognemo uporabi kemičnih sredstev.
Ob vrnitvi v Hišo nas Sara pospremi v sobo, kjer razstavlja in prodaja. Na policah se vrstijo najrazličnejši okusi, od preproste figove marmelade do marmelade z jajčevci in vaniljo ali tiste z jabolki, pinjolami in sivko. V izvirnosti receptov se kaže dolgoletna tradicija družinske gostilne, Lokande Devetak, kjer od nekdaj ponujajo kakovostne jedi v znamenju pristnih, čim manj obdelanih sestavin.
DIS: Katera je tvoja najljubša marmelada?
S: Iz osebnih razlogov sem navezana na Julijo, marmelado iz grozdja izabela z jabolki, cimetom in klinčki, ki sem jo poimenovala po svoji hčerki. Pripravljam eno tudi za malega Mihaela.
DIS: Katero pa imajo najraje obiskovalci Hiše?
S: Najbolje se prodaja kumarična. Sladkor in limona lepo poudarita naravno svežino te zelenjave, ki pri nas lepo uspeva. Poleti je osvežilna in zanimivo jo je okusiti s staranimi siri, v gostilni pa jo uporabljamo skozi vse leto v predjedeh in na različne načine. Gostje Hiše si radovedno ogledujejo tudi marmelado iz kakijev in pomaranč. Pridelam je manj, zato jo kmalu razprodam. Trenutno pridelam približno 10.000 kosov na leto, proizvodnja pa je seveda odvisna od letine.
DIS: Kdo dela kaj v podjetju?
S: Temelj vsega je dedek Nato, ki skrbi za nasade in nam posreduje dolgoletne izkušnje in veščine. Moj mož se ukvarja s čebelarjenjem (imamo približno sto panjev in pet vrst medu), oče, mati in sestre upravljajo gostilno in sobe. Mihael in Julija pa imata ključno vlogo pokuševalcev in razgrajačev. (Se posmeje).
Kmetija “Devetak Sara” (prodajna točka v gostilni Lokanda Devetak)
Gornji Vrh 3, 34070 Sovodnje ob Soči (GO) – Italija
www.devetak.it
Besedilo: Tanja Tuta – Fotografije: Klemen Brumec