Najprej je bila ljubezen do ustvarjalnosti, oblik, fotografije. In do odlične hrane.
Da o želji po kuhanju, ki jo je kazal že kot deček, ne govorimo. Vse te strasti združene v eno oblikujejo blog Miha Bratine (www.bratinov.si), mladega Primorca, ki takole za hobi ustvarja tudi svoje lastno vino, Bratinov. »To je moj otrok,« pravi, »nekaj za dušo in užitek.«
Absolvent arhitekture, fotograf in navdušen kuhar trdi, da pomanjkanje časa ne more biti izgovor za slabo ali »hitro« hrano. »So jedi, ki jih lahko pripraviš v zelo kratkem času. Nekaj špagetov, nanje daš malo olivnega olja, peperončina, česen …, in imaš izredno okusno jed na krožniku.« Hitra prehrana, instant rešitve in napol pripravljene jedi iz trgovine so običajno »začinjene« z vsemi mogočimi umetnimi dodatki, da sčasoma povsem izgubimo občutek za pravo hrano, za vse nianse okusov, meni.
Sam ne bo šel po tej poti, to je povsem jasno. Fant preprosto obožuje dobro hrano!
Blizu so mu bogati, sočni okusi mediteranskega sveta, tudi francoske kulinarične poteze. A se ne boji niti izčiščenih ostrin japonske kuhinje. Predvsem pa poskuša ustvarjati iz domačih, lokalnih sestavin, brez nepotrebnega kompliciranja in hkrati nikoli brez kreativnosti.
Po njegovem je najbolj fotogenična zelenjava. »Barve, plasti in detajli so taki, da le redko potrebujejo ‘korekcijo’ po fotografiranju.« Izredno lepo na fotografijah delujejo tudi različni detajli pripomočkov, ki jih uporablja: noži, kuhalnice, kuhinjske deske … Zelo jasno pove, da plastičnih desk preprosto ne prenese. »Saj vem, da so jih pred nekaj časa promovirali kot bolj higienične. Zato so se razširile po naših kuhinjah. Zdaj pa ugotavljajo, da so lesene boljše tudi iz tega vidika.«
Za blog je na začetku zgolj fotografiral jed, ki je izšla iz njegove kuhinje, in navrgel nekaj besed o priložnosti, ko je zavihtel kuhalnico, ter nekaj osnovnih smernic. Čeprav večino »govorjenja« še vedno opravijo izredno izčiščeni in detajlni posnetki jedi v nastajanju, zdaj skoraj vedno podrobneje zapiše tudi postopek. »Navsezadnje želim, da ljudje sami poskusijo ustvariti neko jed.« Čeprav se še vedno izogiba receptom in natančnim mericam sestavin. »Redko kuham po receptih, prepuščam se improvizaciji in eksperimentiranju. Rad ugotavljam, kaj gre skupaj in kaj ne. Če jed ne bo dobra, bom pač vedel za drugič!«
Estetika in kuhanje sta mu bila položena v zibelko. Spomini na nonin kruh, skupni družinski obedi in seveda oče, ki mu je podaril občutek za dobre in lepe stvari, ga vseskozi zaznamujejo pri kulinaričnem ustvarjanju. »Verjetno imam prednost, da je znotraj širše družine Bratinovih vedno obstajala možnost, da si dobil recimo odlične domače mesnine pa zelenjavo, radi smo nabirali divje šparglje, gobe in podobno. Ko smo kuhali, je bil to pravi dogodek. Hrana je bila način preživljanja skupnega časa, ne zgolj nekaj, kar moraš dati vase.«
Sicer opaža, da se mladi vse raje vračajo v kuhinjo. »Naše žure, ki so bili bolj v študentskem slogu, so zamenjala druženja ob dobri hrani. Malo kuhaš, se pogovarjaš, ustvarjaš in tako lahko nastane prav lep večer.«
Ali kot je zapisal na svojem blogu: »Hrana je čista ljubezen. Je način življenja in druženja. Ob njej spoznavamo nove ljudi in se družimo s tistimi, ki jih poznamo že dolgo. Lahko je komplicirana ali preprosta, draga ali poceni. Pomembno je, da je iskrena.«
Piše: Tina Cipot
Fotografije: Miha Bratina