Skoraj podrte »štale« se v Normandiji spreminjajo v sodobna podeželska bivališča
Prvič sem bil v Normandiji – in ne zadnjič. Francosko »podeželje« je fantastično. Mesteca in kraji so prepričljivo ljubki, urejeni (Pariz je denimo precej umazan), hiške so kot iz škatlice, okna so polna rož, fasade in strehe polne majhnih in ročno izdelanih dodatkov: kamnitih figuric, ornamentov … Saj ne, da česa podobnega ne bi zasledili tudi na naših hišah, denimo na večjih lesenih tradicionalnih bajtah v Bohinju, ampak prednost normandijskih hiš je v tem, da so si vse precej podobne, da nobena ne izstopa, predvsem pa je pomenljivo, da ne smejo izstopati, ker je zakon o prostorskem urejanju v Normandiji sestavljen tako, da lastnikom hiš prepoveduje, da svoje imetje, posestva preurejajo, kakor jim zapaše.

foto: macps
Pravila zaradi estetike
To se mi v tem primeru ne zdi sporno, ker je končni učinek takšne zakonske odredbe – lepa in lična normandijska pokrajina. Ne smemo pozabiti, da je Francija ena najmočnejših in najbolj obiskanih turističnih držav na svetu – in da odgovorni vedo, kaj delajo. Pri nas vasi in manjši kraji prostorsko niso sistemsko urejeni, posamezniki lahko delajo na svojih hišah in posestvih, kar hočejo. Drži, da so lahko nove hiške na Krasu lepe, da sledijo stari tradiciji gradnje, a še vedno so lahko zelene, rumene, rožnate, modre … Nobene prepoznavne urejenosti, značilne pokrajinske »kode«, ki je svetovno prepoznavna, ni.
Pravljične hiše
Nekatere vasice in manjši kraji morajo nujno imeti vsaj eno manjšo kobilarno, da so prepoznane kot vasice in kraji. To je normandijska posebnost. In je res, med pohajkovanjem in vožnjami po vaseh povsod naletiš na manjše »štale« in pašnike za konje. Prav te štale so nekakšen fenomen v Normandiji. Veliko jih je obnovljenih, veliko tudi prenovljenih in spremenjenih v počitniške hiše ali celo manjše B&B (Bad&Breakfast, bivanje z zajtrkom). Zlasti počitniške hiše so izredno lepe, sodobno prenovljene, toda z vsemi značilnostmi normandijskih hiš: v notranjosti je veliko lesenih obokov, hiše so nizke, dolge, na fasadah so tudi leseni tramovi, barvi sta bela ali umazano bela. Mnogo hišk ima nekdanji kolonialni videz. Obnova starih štal seveda precej stane, a če jih preurediš v B&B, imaš lahko koristi. V prenovljenih nekdanjih hlevih, zdaj počitniških hišah, ki sem jih obiskal, sem naletel na zelo tradicionalno, a sodobno opremo, pa tudi na precej sodobno pohištvo, spominjajoče na Ikeino. Kuhinje so precej rustikalne, prostori veliki, z visokimi stropi, dnevne sobe polne slik, predmetov, kupljenih na dražbah, z zidanimi kamini, starimi lesenimi omarami s steklenimi vratci itd. Skratka, lepo, romantično – in udobno.
Zagrabilo me je, da bi si v Normandiji kupil mini štalo, vendar bo ceneje, če si jo kupim na slovenskem podeželju. Mogoče jo bom celo prenovil po normandijskih standardih, ki so pri nas itak dovoljeni.
Alesio