Čokoladno rjave ploščice, temnozelene stene, bela mizica in bela stola, kovinski svečnik, velik kaktus v še večjem loncu, nekaj manjših svečnikov na zidu, mehiške manjše preproge in majhni kaktusi …
Ni govora, da bi živel v stanovanju brez balkona ali terase! Počutil bi se popolnoma ujetega med stene, zdi se mi, da bi se lahko začel kar dušiti. Še zlasti poleti, ko je prav fletno na balkonu ali terasi spiti kavo, morda pojesti zajtrk, se ob večerih pogovarjati s prijatelji, ki pridejo na obisk …
Seveda imam doma balkon. Ni kaj prida velik, a dovolj za manjšo mizo, dva, tri stole, nekaj polic, za rože, kak svečnik. Bolj ko sem razmišljal, da bi ga zasteklil, da ne bi vanj zanašalo toče med hudimi neurji, bolj mi je postajalo jasno, da hočem na balkonu čim več zraka, čim več svetlobe in sonca. Zasteklitve ne bo, tudi kovinskih rolojev oziroma ‘krpank’ ne bo. Le bambusni roloji za malo sence, ko se v balkon zažre močno sonce.
Jutranja kava na blazinah in svežem zraku
Zdajle je že pravi čas za posedanje na balkonu. Jutranja kava ob koncu tedna na debelih in velikih blazinah na balkonu je sanjski uvod v začetek dneva. Sonce še ni visoko, vročina se še ne razvije, vonj svežega zraka, ki se zgodaj dopoldne še ne meša s čebulnimi vonjavami zgodnjih kosil pri sosedih (kako sovražim ta smrad!) … čisti užitek. In ko srkaš najljubši ‘kufe’, je tako fino gledati, kako ostre bodice ima gigantski in silovito drag kaktus, kako so luštni mali kaktusi, kako je zamija vsak dan večja.
Toda na balkonu je še lepše zvečer. Razgled z 11. nadstropja, malo na zeleni Golovec in malo na sivo-belo Ljubljano, je zvečer, ko migotajo luči v mestu in plapolajo plameni sveč na balkonu, čaroben. Za hip se ti zdi, da je to to; da sploh ne potrebuješ nobenih počitnic, da je to tisti mali raj, ki ti vzbuja zadovoljstvo in trenutno srečo.
Ampak. Rjavih ploščic na tleh balkona še nimam, gigantskega kaktusa tudi še ne, hm, vse drugo pa že … vseeno bom odšel na počitnice, v Grčijo, na otoke, kjer imajo med drugim enkratne stvari in okrasje z morskim pridihom ravno za na balkon ali teraso. No, ja, samo lep in sanjski balkon mi kljub vsemu ne zadošča za popolno srečo v življenju.
Zato, Grčija, here I come …*
*Grčija, prihajam …