Rabljeno pohištvo, zanimivi detajli, dodatki iz gostinske preteklosti: pri Subanu se rade družijo vse generacije, saj se tam vsi počutijo prijetno.
Vintage slog je že kar nekaj let preplavil modo, čedalje bolj uveljavljen pa je tudi pri opremljanju lokalov in domov. Poleg nostalgije do spominov na otroštvo in mladost igra pri tem vlogo tudi trajnostni pogled na opremo in pohištvo. Nekateri lokali so tako načrtno oblikovani po zgledu iz preteklosti, prav tako je v ponudbi za dom in gostinstvo obilica predmetov, ki posnemajo tiste iz preteklosti. Pa vendar, zakaj bi kupovali kitajske ponaredke, če ima lokal že dolgo tradicijo in zgodovino? Marsikaj se nemara skriva že v njegovih prostorih, mogoče tudi v kleti, vseeno pa se splača pobrskati po njegovi preteklosti in tako ustvariti lasten slog.
Nekako tako je razmišljal Vasilij Vodopivec, potem ko je ostal brez službe in je družinska gostilna Suban ostala brez podnajemnika. Prostori že dalj časa niso bili deležni prenove, oprema ni mogla več skrivati svojih let, pogled na celoto je bil vse prej kot navdušujoč. Prostorom je bilo treba vdihniti novo življenje, jih pomladiti in osvežiti. Poleg tega je bilo treba marsikaj uskladiti s tehničnimi predpisi, tako da je bil spisek del kar obsežen. Odločitev za vintage slog je padla zelo hitro, saj je ta Vasiliju pisan na kožo, v bližnji okolici pa je podobnih lokalov bolj malo. Nova usmeritev naj bi pritegnila goste v lokal, ki je že nekaj desetletij bolj ali manj hiral in izgubljal ugled. In ravno to se je marca tudi zgodilo, saj je od tedaj gostilna postala priljubljeno zbirališče za vse generacije.
Ideje za obnovo so se pojavljale med samimi deli, saj so tako Vasilij kot njegovi družinski člani, prijatelji in izvajalci nenehno iskali nove rešitve in opremo. Poleg prevetritve starega inventarja, ki se je skrival v kleti, je Vasilij dodobra prebrskal ponudbo tržaških in furlanskih preprodajalcev rabljene opreme. Staro pohištvo je skrbno očistil, zaščitil in po potrebi prebarval. Iz prej spregledanih kosov pohištva je tako na novo nastajala podoba ene najbolj priljubljenih točk na zemljevidu lokalov na Krasu.
Že ob vhodu opazimo zanimive in nenavadne detajle. Na tleh nas presenetijo cementne ploščice, ki segajo še v čas nastanka gostilne. V vmesnem obdobju so jih nekaj desetletij prekrivale navadne keramične ploščice, ob prenovi pa so jih sklenili pobrusiti, da so spet zasijale v svojih umirjeno zelenih odtenkih. Točilni pult je dobil novo lego in predvsem popolnoma drugačno podobo. Mizar ga je obdal z okvirjem iz starih tramov, ki dajejo prostoru prijetno in brezčasno toplino.
Ko se približamo, si ne moremo pomagati, da ne bi preverili, iz česa je narejen pult. Gostje se ponavadi ne morejo zediniti, ali je prekrit s steklom ali plastiko. Dejansko rešitev ni preprosta in je zahtevala nemalo izkušenj izvajalca. Stari les je namreč dobil kovinski okvir in bil prelit s prozorno epoksidno smolo. Skozi špranjo tako proseva svetloba, površina pa je trdna in ne potrebuje posebnega vzdrževanja.
Prostor pod pultom prekriva stara plošča iz pocinkane kovine, najdena v kamnolomu. Prepredajo jo sledi kovinskih trakov, ki so jih pustili gradbeni ali vojaški stroji. Svetloba pod pultom ustvarja zanimive igre senc in grbin.
Za pultom so navadne police nadomestili leseni zaboji, ki prihajajo iz neke vinske kleti v Furlaniji. Vasilij jih je najprej nameraval prebarvati, vendar jih je naposled sklenil le očistiti in jim pustiti patino preteklosti. Na njih se med starimi oglasi na pločevini in žganimi pijačami razkazuje velika stara namizna ura.
Tik ob vhodu je nekaj steklenic razvrščenih v staro nosilo za orodje, medtem ko so v zabojčku za steklenice popularne kokakole iz kleti dobili svoj prostor revije in časopisi, ki so vedno na voljo obiskovalcem. Stari telefon nas spomni na čase, ko je bil edini telefon v vasi prav v gostilni.
Oprema glavne jedilnice je bila v celoti obnovljena. Leseni pod je bil le pobrušen, da je lahko spet zasijal v toplih odtenkih. Stare smrekove stole je Vasilij skrbno prebarval v belo, medtem ko so mize dobile umirjeno sivo barvo.
Manjša soba za zaključene družbe je urejena bolj neformalno, z raznovrstnimi stoli in klopmi. V prihodnjih mesecih bo tu dobil mesto še kakšen zanimiv vintage projekt, ki naj za zdaj ostane skrivnost.
V njej bodo otroci našli obilo družabnih iger, da jim ne bo dolgčas, medtem ko se odrasli pogovarjajo o njim nezanimivih temah.
Stene po lokalu so bile obdelane s posebno maso na apneni osnovi, da delujejo toplo, a še vedno uglajeno.
Medtem ko čakamo na naročeno hrano, nas stare vinilke spomnijo na čase, ko so v gostilnah še delovali juke boxi. Se še spominjate zadnje pesmi, ki ste si je zaželeli?
Z izborom sirov, ki prihajajo z le nekaj metrov oddaljene kmetije Zidarič, spoznamo še drugi vidik teh krajev. Če je sosednji Praprot znan po vsem svetu po izrednih vinarjih, se Zidaričev sir jamar uvršča med najbolj posebne sire nasploh. Zori namreč v 70 metrov globoki jami, zaradi njegove posebne arome ga ponujajo v najboljših gurmanskih restavracijah.
Gostilno vodi Vasilij skupaj z življenjsko sopotnico Nadjo, ki z vedrim nasmehom in prijazno besedo skrbi, da se vsi gosti počutijo domače. Ko je treba, na pomoč priskočijo še preostali družinski člani.
Gostilno Suban najdete na pokrajinski cesti št. 6, ki povezuje mejni prehod Gorjansko s Prosekom. Ponujajo topla kosila in večerje, s poudarkom na mesnih jedeh, toplih sendvičih in izvrstnih sladicah.
Napisala: JS
Fotografiral: Klemen Brumec