Dobra hrana v restavraciji danes ni dovolj, prijeten, ličen, navdihujoč ambient mora biti stalnica.
Ko sem zadnjič s svojimi prijatelji sedela nekje pod zvezdami in smo končno prišli do svojega »slow fooda«, me je prešinilo: tole je gotovo za pet zvezdic, Michelinovih, da ne bo pomote! Tam okrog menjave letnih časov se nas zbere dvanajst prijateljev in takrat kuhamo drug za drugega. Vedno določimo temo in izžrebamo, kaj pripravi kateri par. Ravno ob začetku poletja smo kuhali na temo eksotike, nenavadne jedi, ki jih drugi še niso poskusili. V majhni kuhinji sva z dragim za sladico pripravljala vročo melonino juho (za kar sem bila prepričana, da je še nihče ni jedel) in me je prešinilo, da imamo koncept: koncept restavracije, ko prijatelji kuhajo za prijatelje. Da ne bo pomote – navadno se zberemo na nekem vikendu, kjer v kuhinji vedno vladajo gneča, prerivanje in veliko smeha. Pozimi je jedilnica mala kmečka soba, poleti pa prostor pod kozolcem, nobene »fensijade«, nobenih aranžmajev, samo veliko užitka pri hrani, poleti pa še petje čričkov in zvokov iz bližnjega gozda. Na, pa imamo kljub vsemu popoln ambient.
Hrana in ambient – to dvoje me vedno vznemirja. Občudujem ljudi, ki znajo to dvoje združiti in tako ustvariti gostijo za čute. Samo predstavljam si lahko, koliko dela se skriva za tem, da opremiš restavracijo oziroma prostor, za katerega veš, da se bodo ljudje v njem dobro počutili in da boš tam postregel s hrano, ki bo tja pristajala. Preplet dizajna in ustvarjanja dobrot je umetnost, ki je namenjena užitkom in, ja, tudi večji množici ljudi. Da ne bo pomote – vedno bom rada pojedla kebab na stojnici ali z užitkom pomazala škampe na buzaro v domači konobi nekje sredi Jadrana in prav nič me ne bo motilo, da bom sedela na belih plastičnih stolih. Ampak za estetski užitek se včasih le splača globlje seči v denarnico in preveriti, kako se z okusi, estetiko, barvami, materiali, koncepti itn. igrajo mojstri. Nikoli ne veš, kdaj boš dobil navdih za svojo kuhinjo in jedilnico …
Avstrija resnično postaja dežela kulinarike, oblikovanja in idej. V Salzburgu sem nekoč »odkrila« trgovino/restavracijo Magazin, ki ponuja prav to: gastronomijo in dizajn. V njej lahko kupite dizajnerske modne dodatke zase in za kuhinjo, preizkusite domače specialitete, se učite kuhanja, pojeste kaj v njihovi klasični restavraciji ali pa se odločite za avanturo za tole mizo. Ta miza običajno gosti goste, ki se med seboj ne poznajo. Enostavno prideš, rezerviraš mesto in obeduješ s popolnimi tujci … Baje je vedno zasedena.
Tudi tole je avstrijska »scena«, in sicer z letališča, imenuje pa se Hangar 7. Toplo priporočam obisk tega hangarja, saj gre za moderno stekleno-železno arhitekturo, notri pa boste našli razstave umetniških del, restavracijo, bar in razstavo dirkalnikov in letal Flying Bulls. Vse skupaj je last gospoda Dietricha Mateschitza, lastnika znamke Red Bull.
Tropska scena, tropski ambient, v ozadju indijsko morje, na krožnikih pa fuzija francoske in domače kuhinje.
Tale slikica je nastala mimogrede nekje na francoskem podeželju, skozi okno v interier neke restavracije. Nemogoče, da se v tem eklektičnem prostoru ne bi počutil dobro …
Pia K, Foto: UZ