Vrt s pogledom na parlament, ki je rezultat sodelovanja več deležnikov.
Mestni otroci pa tudi marsikateri otroci s podeželja pogosto nimajo priložnosti, da bi gojili in skrbeli za svoje rastline. Ob skrbi zanje namreč spoznavajo njihovo ranljivost in hkrati zakonitosti vrtnarjenja. Nekateri otroci imajo srečo, da jih osnov vrtnarjenja naučijo starši ali stari starši. Žal pa vsi ne dobijo te priložnosti. Kljub kopici dejavnosti in obveznosti povprečnega sodobnega otroka ostaja znanje o biologiji in preskrbi s hrano pogosto le mrtva črka na papirju, zato bi bilo zelo dobrodošlo, da bi vsaj osnove gojenja zelenjave in rastlin otroci in mladi dobili že na šolskem vrtu. Nekatere šole imajo zato svoje zelenjavne grede, še posebej na podeželju urejanje takšnih prostorov ne bi smelo manjkati. Kaj pa v mestu?
Ali je mogoče, da v strogem mestnem jedru šolarji pridejo do čisto svojega šolskega vrta? V mestnem predelu, kjer mogoče niti kak vrtec nima dvorišča, se je kljub vsemu nekaj premaknilo.
Dijaki gimnazije Jožeta Plečnika so pod vodstvom profesorice biologije Darje Silan na strehi t.i. »Šube« ustvarili čisto pravi zelenjavni vrt. Prostor, ki je bil prej prazen in neizkoriščen, je po novem namenjen zelenjavi in dijakom, ki jim je občasno delo na svežem zraku s čudovitim razgledom ljubše od sedenja pri pouku.
Načrtovanje vrta se je začelo v prvih mesecih letošnjega leta. Pazi!park so izdelali idejno zasnovo ter ureditveni in zasaditveni načrt za ureditev terase. Zasnova funkcionalnega šolskega vrta je prek več ustvarjalnih delovnih sestankov s predstavniki šole nastajala od letošnjega januarja do marca. Ker so imeli precej omejene finančne zmožnosti, so se povezali s podjetji, ki se jim je zamisel zdela zanimiva. Glavni partnerji so podjetja Knauf Insulation, ki je priskrbelo zelene kocke Urbanscape, namenjene manjši porabi vode za zalivanje in boljši rasti rastlin, Semenarna Ljubljana, ki je podarila posode, sadike in semena, ter Unicommerce, ki je nadobudnim dijakom priskrbel vrtno orodje.
Pomemben del projekta je bil zasaditveni načrt, kjer so upoštevali razporeditev rastlin glede na sončno občutljivost in trpežnost, vse to pa so počeli z mislijo na zelenjavno pestrost (katere rastline so dobri sosedi; več različnih vrst, ki so primerne za praktično učenje).
V želji po trajnostni rabi pripravljajo namakalni sistem, kjer bo glavni vir deževnica, vse skupaj pa bo začelo delovati že v kratkem.
Na strešnem vrtu poleg standardnih loncev najdemo tudi visoke grede, ki so jih dijaki iz palet izdelali sami, pa nižje gredice, ki delno služijo kot klopi za sonca in oddiha željne obiskovalce, lahko pa tudi kot delovna površina.
Nasploh so šolske gredice odličen prostor za druženje, po pripovedovanju pa so tudi dobrodošla priložnost za sodelovanje med nagajivimi dijaki, ki se učijo skupnega dela. Vsekakor ni zanemarljiv tudi okolijski dejavnik, saj rastline pripomorejo k boljši klimi v mestu.
Zelene kocke so bile ključne pri projektu, saj so poleg tega, da zadržujejo vlago v zemlji (dijaki zalivajo dva- do trikrat tedensko) in omogočajo lažji dostop hranil, tudi zelo lahke (imajo podobno strukturo kot kamena volna), kar je bistveno pripomoglo pri povečanem obsegu vrta, saj so morali biti pozorni tudi na statiko šolske terase.
Kocke zavzemajo približno 30 odstotkov prostora v gredicah. Listje, zemljo in veje, ki so del visokih gred, so dijaki prinesli kar sami z bližnjega Rožnika.
Z nasaditvami so začeli v aprilu in na začetku maja so že zelo lepo vidni rezultati. Mnoge rastline živahno kukajo iz zemlje, pri šolski malici pa so že uporabili prvo rukolo, baziliko in nekatere druge pridelke.
Izbrali so rastline, ki so primernejše za mestno okolje, glavni škodljivci pa so metulji in gosenice, pričakujejo pa tudi nekaj težav s pticami (predvsem vrane, tudi golobi). Zaradi višine strešnega vrta nimajo problemov s polži.
V sklopu predstavitve so člani društva Pazi!park pripravili pogostitev, uporabili pa so (trenutne in »bodoče«) sestavine z vrta. Poleg z zelenjavo obložene polente, čipsa iz rdeče pese in osvežujočega napitka se nam je najbolj v spomin vtisnil zelenjavni namaz, ki so ga pripravili kar v živo.
V terilnici so stisnili svežo rukolo in baziliko, dodali pražena sončnična semena, kanček olivnega olja in nekaj kapljic limonovega soka.
Namaz, ki so ga postregli na svežem polnozrnatem kruhu, je bil res okusen.
Do začetka novega šolskega leta bodo videli, katere rastline najbolje uspevajo sredi mesta in kaj bi bilo smiselno nadaljevati ali izboljšati. Želijo si, da bi tudi druge šole začele podobne projekte.
Pripravil in fotografiral: Klemen Brumec