Mizo si pogrnem zase. Za mirno malico ob branju.
Pogrinjek za rumeno-zeleni čas pomladi je zame. Za premor v dopoldnevu, ko delam doma. Zunaj iz težke rjave zemlje žene bleščeče zelena trava in trobentice in narcise rumenijo. Ptiči so zjutraj žvižgali sto na uro, medtem ko so se … khm, khm … ženili.
Pred časom smo tudi mi šivali ptičke in jih tiskali na bele prtiče. Zdaj tisti šivani ptiči lepšajo dopoldanski pogled skozi okno, potiskan prtič pa bo podkrepil mojo zeleno-belo malico.
Mizo z belim prtom dopolnjuje tekač v rjavi barvi. Pod krožnik dam rjav okrogel pogrinjek iz slame – kot plodna zemlja na pomlad sta!
– Une baguette! Du fromage, s’il vous plaît! Francoska malica, francoska štručka in brie. Položila sem ju na trendovsko vzorčasto zeleno desko, da bom sir sproti prirezovala – štručka se pa lomi, saj to veste, kajne?
Zraven vitamini, sveže stisnjen pomarančni sok, v kozarcu z zelenkastimi pikami. Pozobala bom še grozdje in jagode iz bele sklede z zelenimi pikami.
Sedim pri oknu, narcise cvetijo v svetlozelenih lončkih, prijateljičina gerbera v kozarcu pa je kot malo sonce mojega pogrinjka za zeleno-rumeni čas!
Pa dober tek!
