Na sprehodu smo nabrali stroke in naredili malo drugačno vazo.
Ponekod po ulicah naših mest so posajena visoka trnasta drevesa, ki na prvi pogled spominjajo na akacije ali robinije – to so gledičije (Gleditschia triacanthos). Prepoznamo jih po močnih ostrih trnih, drobnih zelenkastih cvetovih v grozdih in rjavih strokih jeseni. S sprehoda minuli teden smo prinesli domov celo naročje njihovih plodov. To so daljši valoviti rjavi stroki. ki spominjajo na rožiče in čisto malo na fižolove stroke. Ko dozorijo, so lepe temnorjave usnjate barve. Kaj bomo z njimi? Jih bomo prebarvali in obesili na smrečico? Jih bomo porabili za okrasitev vhoda in okenskih polic za čez zimo?
Naredili bomo vazo.
Potrebujemo:
- steklen kozarec za vlaganje prostornine 1 liter,
- pištolo za vroče lepljenje
- in gledičijine stroke.
Na stekleni kozarec sproti polagamo stroke in jih poravnavamo glede na njihovo ukrivljenost, tako da se čim bolj prilegajo steklenemu obodu. Ko najdemo pravo mesto za vsak posamezni strok, ga na debelo nabrizgamo z lepilom in pritisnemo z namazano stranjo na steklo. Tako nadaljujemo, dokler ne zapolnimo vse površine. Ker so stroki neenakomerno veliki in valoviti, ustvarimo razgibano prepleteno strukturo, ki spominja na organske preplete.
V vazo smo dali le tri cvetove ranunkul.
Z enostavnimi linijami stebel in polnimi kroglastimi cvetovi v nežni rožnati barvi ustvarjajo vznemirljiv dvogovor z vazo. Za baročne minimaliste.
