Stoletna oprema in izvrstne slaščice: pustite se zapeljati sladkim mojstrovinam iz ene najstarejših slaščičarn v Trstu.
Tržaške preteklosti ne odseva le stavbna dediščina, tudi izložbe slaščičarn se bohotijo s sladkarijami z vseh vetrov. Večkrat nas bosta tako njihova ponudba kot ureditev spomnili na dunajske slaščičarne, po katerih so se tržaške slaščičarne zgledovale v preteklosti.
Dom in stil je obiskal slaščičarno La Bomboniera, ki stoji nedaleč od Ponterossa. Najprej smo si ogledali njeno izložbo z mamljivimi slaščicami, bombonierami, figuricami iz porcelana in starinsko blagajno. Mmm, obetavno … vstopimo torej!
Temen lesen pult z vitrinami in omare v secesijskem slogu nas popeljejo daleč v preteklost. Posrebrene posodice, lestenec iz kristala, masivno pohištvo in okrasje s pridihom nostalgije že vsaj celo stoletje sprejemajo petične stranke, medtem ko sama slaščičarna deluje že od leta 1850. Takrat se je imenovala “Eppinger”, odprla pa jo je družina judovskega rodu, ki se je priselila z Madžarske. Od leta 1936 je v lasti družine Poth, ki je prav tako madžarskega rodu.
Vsaka slaščičarna v mestu je slovela po določeni slaščici in bila je navada, da je gospodar svojim strankam napovedal, ob kateri uri bodo pripravljene najbolj zaželene slaščice. Tako so lahko meščani prihiteli v trgovino in si zagotovili najbolj sveže kremne poslastice.
La Bomboniera še danes ponuja svojo posebnost, hrustljavo slaščico s smetano in čokolado, ki ji pravijo “rigojanci”, ime pa je dobila po dirigentu Janciju Rigu. Znana je tudi po doboš torti in drugih avstro-ogrskih slaščicah, ki jih bomo srečali tudi po drugih boljših slaščičarnah. Po tržaških vitrinah in izložbah bomo zlahka naleteli na razne različice zavitka, ki je priljubljen po vsem ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske.
Vedno bolj gredo v prodajo tudi preprostejše slaščice, ki izvirajo iz slovenskega izročila: mesto je s svojim širjenjem v zadnjem stoletju prekrilo mnoge slovenske vasi, istočasno pa so se mnogi Slovenci priselili vanj. Tako sta v par desetletjih potica oz. putizza ali presenc oz. presnitz postala “tipična tržaška slaščica”, kot jo oglašujejo nekatera podjetja. Potica je etimološko popolnoma slovenska beseda in nakazuje na to, da se je testo povijalo, da je nastala okrogla oblika. Med Tržačani pa se je, kot rečeno, zelo uveljavila, kakor tudi pinca ali velikonočni sladki kruh, ki je še danes zelo priljubljena obredna jed ob veliki noči.
La Bomboniera je znana tudi po marcipanovih slaščicah in seveda po favah, sladkih in prhkih dišečih kroglicah iz mandeljnov, beljakovega snega in drugih sestavin, s katerimi so Tržačani imeli navado obdarovati otroke pred praznikom vseh svetih. Verjetno gre za obredno jed, s katero so bili posredno obdarovani duhovi umrlih. Otroci so jih lahko pojedli na sam praznik, vendar šele ko so se vrnili z obiska pokopališča.
Pa naj bo dovolj, prepričani smo, da smo vam vzbudili že dobršno mero skomin!
Ko se boste sprehajali po Trstu, pa le pokukajte v Bomboniero na ulici XXX. oktobra št. 3 ali pa v kakšno drugo slaščičarno: mi vam bomo prišepnili le, da so kremne slaščice ponavadi nesramno dobre, o drugem pa se prepričajte kar sami!
Zapisala: JS
Foto: Tjaša – Unikatiassha, KB