Temnovijolični grmički v dolgih ravnih vrstah so značilnost sivkinih njiv.
Včasih smo hodili v Provanso občudovat dolge njive dišeče sivke, fotografirat ravne vijolične vrste in uživat v njihovem vonju in petju škržatov. Že nekaj let lahko potešimo navdušenje nad sivko kar doma, na Krasu. Letošnje žetve sivke so se začele konec junija in se končale 20. julija. Sivka je, tako kot večina rastlin, odvisna od vremena. Mile zime z veliko sonca pomladi in poleti pospešijo cvetenje, več dežja in manj sonca pa cvetenje zavre. Kljub deževnim dnem je bila prva žetev že konec junija.
Obiskovalci so si lahko sivko tudi sami nabrali.
Žetev sivke v Ivanjem Gradu je pospremila kopica spremljevalnih dogodkov s sejmom izdelkov, povezanih s sivko. Občudovali in kupovali smo dišeča mila, dekorativne vrečke, polnjene s sivko, tekstilne izdelke, okrašene s sivko, sivkin liker … Sprehodili smo se med razstavljavci in Tjaša je ujela zanimive trenutke.
Čudoviti kamnoseški izdelki – vaze za sivko.
Poznamo več kot devetintrideset različnih vrst sivke. Najbolj znana in razširjena je hibridna sivka, ki se uporablja v industriji za vse od čistil do osvežilcev zraka. Geografsko izhaja vse od Otočja prek Evrope (predvsem Sredozemlja) do juzhozahodne Afrike in jugovzhodne Indije. V Avstraliji pa denimo velja za invazivno rastlino. Nekatere vrste se zaradi antibiotičnih učinkov uporabljajo tudi v medicini. Sivka na večino ljudi deluje pomirjevalno, določene sorte sivke pa dokazano dražijo kožo in zato niso primerne za uporabo v kozmetičnih izdelkih.
Fotografira: Tjaša Brajdih