Kaj lahko vidimo v kraljevih rastlinjakih Laeken v Bruslju
Prejšnjikrat smo vam predstavili eno največjih belgijskih znamenitosti, Kraljeve rastlinjake Laeken v Bruslju.www.dominstil.si/articles/fotozgodbe/83/kraljevi-rastlinjaki-laeken-v-bruslju/ Njihovo draž določa tudi omejenost dostopa, saj so na ogled le nekaj tednov na leto.
Pogled v preteklost
Še pred nekaj desetletji so bila belgijska poletja polna moče, zime pa jasne, vetrovne in dokaj mrzle. Kraljeva družina si je v takem, ne preveč prijaznem, podnebju ustvarila svoj raj na zemlji.
V 19. stoletju si je plemstvo in meščanstvo dalo duška z zbiranjem in vzgajanjem eksotičnih rastlin, močno priljubljene so bile pelargonije, fuksije, praproti in palme. Prestiž se je dokazoval še z velikimi oranžerijami, kjer so pod steklom uspevali limonovci in pomarančevci. Kralj Leopold II. njegova družina in dvorjani so se lahko izpod nemilega neba umaknili pod steklene kupole, kjer so vrtnarji ustvarjali svojo različico paradiža. Mnoge zasaditve v velikih steklenih kupolah in predvsem na hodnikih so še vedno take, kot nastajale ob odpiranju rastlinjakov sredi 19. stoletja.
Zato sprehod v njih odpira pogled v takratno visoko modo vrtnarjenja in spoznamo najbolj modne rastline tistega obdobja: palme, praproti, pelargonije, fuksije … Ne pozabimo, vso to bujno rast je omogočila industrijska revolucija z napredkom v gradbeništvu (gradnja litoželeznih konstrukcij s steklenim polnilom) in novimi tehnologijami ogrevanja. Eksotične rastline namreč ogreva omrežje grelnih cevi, ki meri 14 kilometrov.
Žive meje iz pelargonij
Največje rastlinjake povezuje mnogo zelo dolgih steklenih hodnikov, ki jih na obeh straneh obroblja rastlinje. Obiskovalec zdaj hodi med debelnimi fuksijami, katerih cvetovi se pobešajo izpod stropov, potem zaide med praproti, ki jih poživljajo cinerarije, v naslednjem hodniku ga spremljajo na starinski način vzgajane pelargonije, ki ustvarjajo pravcato cvetočo živo mejo.
Ponekod pa so razpostavljeni lončki s hortenzijami, cinerarijami in azalejami. Obiskovalci hodijo kot začarani mimo njih, le otroci se smejejo s srebrnim smehom. Celo nje, navajene vseh čudes sodobnega potrošništva, presune vse to cvetje.
Tropi pod steklom
Veliki rastlinjaki, poimenovani Rastlinjak Konga, Zimski vrt, in Rastlinjak palmovcev, so zelo razsežni, tako da imamo na trenutek občutek, da hodimo na planem. Poti po obodu in sredi omogočajo poglede na rastline z različnih zornih kotov. Prst na tleh večinoma zakrivajo rastlinske preproge iz kosmuljke, drežice, japonske kačje brade …, ki preraščajo nekdanje kamnite obrobe v obliki akantovih listov.
Največji poudarek rastlinjakom dajejo palme, ki se celo dotikajo najvišje kupole nekaj deset metrov visoko, pod njimi se bohotijo palmam podobne juke in sagovci. Pogled pod stropove je omamen, ko opazujemo prepletanje palmovih krošenj in čipkaste litoželezne strukture, še lepši je ob poznopopoldanski svetlobi. Pod bananovci se razprostirajo ogromne cvetoče strelicije, ob njih so orhideje Cymbidium z ogromnimi grozdi cvetov.
Zbirke za vedno
Ko narava omaga v svoji rasti, ji pomagajo cvetličarji s cvetličnimi aranžmaji na strateških mestih. Ne pozabimo si pogledati tudi okrasnih posod in vaz, sajo so čudoviti primerki kitajskega porcelana ali evropske keramike iz obdobja fin de siecla. Ko za konec spet pridemo v Oranžerijo, pa tam vidimo na desetine limonovcev, pomarančevcev in kamelij.
Leopold II. je v zgodovini zaznamovan s krvjo zaradi iztrebljanja plemen v Kongu in svojega pohlepa. Vendar je bil tudi strasten ljubitelj rastlin, zbral je na primer čez 1000 vrst kamelij! Ta najstarejša zbirka na svetu še zdaj premore okrog 300 vrst, še vedno je tudi ohranjenih okrog 20 oranževcev, starih 200 let.
Za ogled rastlinjakov si vzemite dovolj časa, eno popoldne bo komaj komaj dovolj. Če boste med srečneži, ki jih obiščejo, ste videli raj na zemlji.
Kraljevi rastlinjaki Laeken bodo letos odprti od četrtka, 15. aprila 2010, do nedelje, 9. maja 2010 (ob ponedeljkih so zaprti, ob petkih, sobotah in nedeljah je možen tudi večerni ogled.