Užitek. Doma.
V ljubljanskem stanovanju kraljujejo drobni okrasni in predmeti, kar naključni sprehajalec po zaspani mestni ulici opazi že ob pogledu na stara okna. Mimoidoči se ustavijo, turisti izvlečejo fotoaparat, da za vedno zapišejo v vizualni spomin punčke, figure in cvetlice, ki kukajo skozi okno. Lastnici omenim, da mi ni bilo težko jo poiskati. S širokim nasmehom pove zgodbo, kako je navdih za ureditev stanovanja našla med opazovanjem propadajočega okna v stari Ljubljani, na katerem se je bohotila lončnica z velikim, pozornost vzbujajočim rdečim cvetom.
Dvorišče pred hišo je polno skritih kotičkov. Senca dreves na njem je tisto vroče popoldne resnično prijala, kopica majhnih podrobnosti pa obiskovalca ne pusti hladnega. Tako se zajčki sušijo na vrvi za perilo in očarajo mlade obiskovalce, rastline v različnih loncih in posodah vnašajo zelenje in mir na dvorišče ter jemljejo dih starejšim obiskovalkam.
Lastnica je pred kratkim obnovila kuhinjo. Sama jo je izrisala, kar se odraža v praktičnosti in prostoru za kopico okrasnih predmetov, ki kuhinji vdihnejo lastničin stil in ljubezen do drobnega in lepega. Demokratično si delijo prostor tako stari kot bleščeče novi kosi.
V taki demokratični kuhinji se najde dovolj prostora za grafike, stari, lepo oblikovani stekleni solnico in poprnico, suhe začimbe in začimbe v loncih, obrabljeno strgalo, sožitje ustvarjajo keramični in porcelanasti kosi iz različnih časov in stilov.
Kuhinjski elementi so beli, delovni pult je lesen. Tako prostor kljub različnim drobnjarijam ohranja svežino.
Jedilni kot je namenjen sivki in oljki. Tisto popoldne je bilo res vroče, toda stanovanje je bilo prijetno hladno – kot da smo se ob kozarcu melisinega soka zatekli nekam v provansalsko počitniško popoldne. Nič nam ni bilo hudega.
Sprehod po stanovanju je kot spremljanje zgodbe napetega romana, ki opisuje življenje družine nekaj generacij skupaj. Zdaj potujem v preteklost, potem prestopim v sedanjost in iz nje v spet dneve izpred par desetletij … vsak predmet prinaša poleg svoje podobe in patine tudi zgodbo: enkrat veselo, drugič žalostno.
V sobah se zgoščujejo zgodbe, kako so v hišo prišle dedkove slike in lastnikova pisarniška omara, ko se je upokojil. Od kod so njegov kontrabas in dva zlata stola.
Zlati stoli pripovedujejo tipično zgodbo zbiralcev starin. Ko jih zbiralci vidijo prvič, jih je pet na kupu – nakup vseh petih pomeni, da bo treba poiskati še mizo in popolnoma spremeniti jedilnico. Ob naslednjem obisku v starinarnici čakata samo še dva in hitro odideta z lastnico. Sedaj se stola opazujeta preko sobe. Prvi ima za družbo beneškega leva, ki je bil najden brez krila – restavratorki gre zasluga, da je spet popoln krilati lev.
Za vsakimi vrati so naju s fotografom čakale nove zgodbe. Tista iz delovne sobe po lastničinem mnenju res ni nič posebnega, midva pa sva se ustavila ob stolu. Stol za užitek ob branju knjig ali sprehajanju po spletu!
Spalnica bi si zaslužila svoj članek, saj se v njej zelo ubeseduje zelo samosvoja zgodba, zgodba o samozavestni, močni ženski, ki s premišljeno roko izbira predmete po starinarnicah in bolšjakih in jih kombinira s podarjenimi slikami.
Slika nad posteljnim vzglavjem je namreč ostala v Sloveniji, ker je prevelika, da bi jo njena prva lastnica odnesla s seboj, ko se je preselila v tujino. Originalna karnisa nad oknom dopolnjuje zlat okvir ogledala.
Lastnica zavese kupuje na bolšjaku, hortenzije so iz domačega vrta. Posteljnina pripoveduje nežen monolog o ženskem ročnem delu in o dolgih urah šivankinega in kvačkinega plesa med nitmi.
Belino pohištva razbijajo dodatki v paleti rožnatih barv: od senčnika do košar za časopise. Meni pa je najbolj všeč stol, stol za jutranje prebujanje, ko potrebujemo zagon za nov dan – zakaj ne bi bil rožnato obarvan? Tudi večerno umirjanje na njem ne bi bilo slabo …
Počasi se je bilo treba posloviti. Na izhodu se srečamo s klobuki. Njihovo čakanje na izhode z lastniki dela predsobo tako človeško.
Z veseljem smo obiskali stanovanje, ki dokazuje, da Slovenci nismo samo ali minimalisti ali Ikea kloni (kot nam to prodaja večina slovenskih revij), ampak znamo polno živeti v samosvoje opremljenem stanovanju in znamo usklajevati tako zahteve sodobnega bivanja kot lepoto pohištvenih kosov in okrasja iz različnih časov.
Vem, da naše domove oblikuje in zaznamuje veliko različnih stilov, ki se razvijajo vsak v svojem času in s svojim tempom. Koliko energije, predanosti, dela in ljubezni je vloženo v opremljanje tega stanovanja in koliko veselja ima lastnica, ko išče rešitve in kombinacije za nove in nove predmete, da bo z njihovo pomočjo iz stanovanja naredila dom. Veseli bomo, če nas vi povabite v svoj dom. Radi vas bomo obiskali in pisali o vas.
Foto: KB