V Rovinju se vsako drugo nedeljo v avgustu zberejo najrazličnejši umetniki, ki ozko ulico, ki se vzpenja od morja do cerkve sv. Evfemije, spremenijo v veliko galerijo na prostem.
Rovinj poznamo verjetno že vsi, saj velja slikovito istrsko mesto za eno najbolje opremljenih turističnih točk na Jadranu, zelo priljubljen je tudi pri fotografih in arhitektih, ki se vsaj enkrat med študijem podajo tja na skiciranje. Ozke ulice, kamniti tlak, hiške, ki se tiščijo druga ob drugi. Slikoviti razgledi na otočke pred mestom, zanimiva dvorišča in mamljive galerije.
Na ulici Grisia, ki povezuje pristan z veličastno cerkvijo sv. Evfemije, bomo naleteli na dobršno število galerij in prav tam se vsako leto prireja istoimenska umetniška tržnica. Udeležba je odprta vsem ustvarjalcem, tako po stenah, stopnicah in oknih razstavljajo mladi neuveljavljeni umetniki kot tisti, ki svoja dela ustvarjajo pretežno za potrebe turističnih spominkov. Naleteli bomo na priznane slikarje, obrtnike in ilustratorje.
Vzdušje je sproščeno in vrvež živahen, da imamo že težave pri ogledovanju razstavljenih del. Nekateri ustvarjalci izkoristijo čas za – ustvarjanje. In tako smo lahko opazovali, kako poslikava torbice dobiva svojo podobo pod peresom brhkega rdečelasega dekleta.
Barvitost …
… in naravni odtenki.
Ojoj, med postopanjem po obljudeni ulici postaja tudi naša mladež podobna tem pojavicam, treba bo pospešiti korak …
… ampak vseeno si malo oglejmo, kako v živo nastajajo linorezi – in tudi podmladek za nekaj sekund ostrmi.
Malo okrasja za morskega duha željne celinske domove …
… in torbice za ljubitelje vinilk.
Z razgledišča smo deležni še pogleda na 110-metrsko jahto ruskega mogotca …
… ki se imenitno ujame z instalacijo na tleh. Resnici na ljubo doseže cena kilograma sardonov ali inčunov v nekaterih obdobjih tudi že dvomestne številke, tako da postajajo te ribice, ki so nekoč predstavljale hrano ubogih, stvar premožnejših.
Kdo ve, kam nas bo pripeljala sedanja recesija? Nas razne kartice zvestobe zavajajo, da z njimi zlagamo krhke gradove potrošniških ugodnosti?
In bo hrana postala novi luksuz?
Kakšna usoda čaka naše telo, ki se je znašlo v primežu potrošništva in popredmetenja posameznika?
Vprašanja, vredna razmisleka. Ozremo se navzgor in ugotavljamo, da krize pridejo in grejo.
In da se niti v Rovinju nista pretakala le med in mleko.
Potem se med satelitskimi antenami, perilom in klimatskimi napravami, ki kazijo zunanjost starega mesta, pojavijo gosposki vrtovi z oleandri, buganviljami, jasminovimi trobljami in granatovci.
Nasprotja se kar vrstijo in prepletajo, ulice v Rovinju so nas za nekaj ur popeljale med prispodobe življenja.Tako za sedanjost kot za preteklost.
FOTO: JS