Arhitektka Mojca Lazar Portir: bo kuhinja za okras ali za kuhanje?
Ureditev nove kuhinje se začne z željami in nadaljuje z iskanjem kompromisov med prostorom, cenami in potrebami. Danes objavljamo drugi del pogovora z arhitektko Mojco Lazar Portir, kako se izogniti napakam pri odločanju o novi kuhinji. V prejšnjem članku smo bili pozorni na inštalacije in materiale, pa tudi na vrstni red opravil. Danes bomo razporejali kuhinjske elemente.
• Potrebujemo veliko delovnega pulta, želimo si tudi novejše aparate …
Mojca Lazar Portir: »Ali vsak dan kuhate? Če redno kuhate, potrebujete dober delovni prostor. Če pa kuhate samo za konec tedna ali še redkeje, potem premislite, koliko denarja boste zapravili za kuhinjo, ki bo v bistvu malo uporabljana. Ko sem svojo prvo stranko, ki sem ji projektirala kuhinjo, srečala čez pol leta in jo vprašala, kako je zadovoljna, mi ji povedala, da ji je kuhinja zelo všeč, vendar da ne kuhajo, ker večinoma jedo zunaj …
Nekatere družine se ves teden prehranjujejo zunaj in doma morda pripravijo zelo malo hrane. Takim družinam svetujem, naj ne vlagajo preveč denarja v kuhinjo. Lahko pa boste zamenjali življenjski stil v prihodnosti …«
• Zelo si želimo otok v kuhinji.
Mojca Lazar Portir: »Če nimate veliko prostora na voljo, se mu raje odpovejte! Kaj pomeni veliko prostora? Kuhinjski otok mora biti tako velik, da nanj lahko razporedimo kuhališče, korito in ostane dovolj prostora za delovno površino. Lahko se tudi podaljša v jedilno mizo, kar skrajša vse delovne poti. Tak podaljšani delovni pult omogoča tudi delo sede. Potem lahko ob steni ali dveh postavimo kompakten niz omar in predalnikov, s čimer dosežemo izčiščen videz. Zdaj se že dobijo izvlečne nape, ki jih enostavno dvignemo iz pulta in po uporabi spet pospravimo.
Tako mora otok meriti minimalno 160 krat 90 cm, zraven moramo načrtovati dovolj prostora za gibanje okrog njega. Če nimamo na voljo tako velikega tlorisa, se raje odločimo za polotok, ko je pult prehoden z ene ali z obeh strani.
Lahko pa tudi razdelimo delovne funkcije in na primer na otoku le kuhamo, pomivalno korito pa vgradimo v niz ob steni ali nasprotno. Toda v tem primeru se izničijo prednosti, ki jih pri pripravi hrane v kuhinji prinaša otok.«
• Meni se zdi najboljša razporeditev kuhinjskih elementov v enem nizu …
Mojca Lazar Portir: »Postavitev v obliki črke L skrajša poti pri kuhanju. V taki kuhinji na enem mestu razvrstimo pomivalno korito, delovno površino in kuhališče, v drugem kraku pa hladilnik, omare za živila in morda pečico. Delovni trikotnik – hladilnik, štedilnik in pomivalno korito – naj nima predolgih stranic, prav tako pa pazite, da hladilnika, štedilnika in pomivalnega korita ne boste postavili preblizu skupaj, saj se boste počutili utesnjeno. Če je še tretji krak v obliki črke U, pridobimo še več delovne površine, tako da lahko v kuhinji sodeluje več ljudi pri delu.
Princip načrtovanja sledi poteku dela v kuhinji: stvari vzamemo iz shrambe (hladilnika), jih operemo, narežemo, sesekljamo in podobno in jih potem termično obdelamo na štedilniku ali v pečici. Če sledimo pri načrtovanju temu poteku dela, se izognemo odvečni hoji in gibom.«
• Zelo si želimo fronte kuhinjskih omaric v visokem sijaju v temni barvi …
Mojca Lazar Portir: »Če boste imeli kuhinjo za kuhanje in ne za okras, vam svetujem nevtralne barve, kajti na temnejših površinah se umazanija bolj opazi. Če si želite močne barve, raje z njimi prebarvajte stene v ozadju.«
• Nočemo velikoserijske kuhinje, ampak jo hočemo naročiti pri mizarju, ker bomo le tako lahko prišli do kuhinje po meri.
Mojca Lazar Portir: »Res je, da so nekoč le mizarji lahko izdelali kuhinjsko pohištvo, s katerim smo lahko zapolnili prostor brez vmesnih lukenj med kuhinjskimi elementi in steno. Danes pa mnogo tovarn pohištva ponuja toliko dodatnih elementov, da ni težko sestaviti kuhinjskega niza brez motečih lukenj. Tudi izbira elementov je mnogo večja: poleg nekdanjih podpultnih in visečih omaric ter predalov za pribor lahko izbiramo različno visoke predalnike in izvlečne omare, vitrine in police v zelo različnih dimenzijah. Tako lahko tudi serijsko izdelano kuhinjo do popolnosti prilagodimo prostoru, ki je na voljo.
Po drugi strani pa je res, da lahko marsikateri mizar naredi cenovno ugoden sestav po naših željah.«
• Izbrali smo tudi že pohištvo: v katalogu v nabiralniku smo našli super kuhinjo za neverjetno ugodno ceno.
Mojca Lazar Portir: »Ste prebrali drobni tisk? Cena, ki je na debelo natisnjena na privlačni fotografiji v katalogu, je cena za osnovne elemente z vratci namesto predalov. Ko boste odšli v salon, boste hitro ugotovili, da so priročnejši in bolj zaželeni elementi veliko dražji. Zato pozabite, da lahko za to ceno kupite »spodobno« kuhinjo, ampak znesek raje pomnožite s štiri – tako se boste bolj približali realni ceni.
Premislite, ali se ne bi izbire kuhinjskega pohištva lotili pri pultu. Na voljo so laminati, leseni lepljenci, granit, marmor, kerrock … Najobstojnejši je granit, je pa žal drag in je na izbiro v manj barvah. Pri izbiri korit ne morete zgrešiti z nerjavnim jeklom, čeprav so tudi umetni materiali (npr. silgranit) lahko zelo lepi in uporabni, posebno če se barvno zlijejo s pultom.
Laminat je petkrat cenejši od kerrocka, toda slednjega lahko poljubno oblikujemo in se izognemo režam, kjer se bi nabirala umazanija. Je pa neobstojen na veliko vročino prav tako kot kerrock. Pazimo na zaključke stranic in morebitne nalimke, ki so lahko najšibkejši del pohištva, zato se najhitreje poškodujejo. Tudi če imate omejen proračun, je bolje, da kupite kvalitetnejše pohištvo, kot pa da ga boste čez nekaj let morali že zamenjati.«
• Pred leti se je začel trend globljih elementov in širših pultov. Ali naj izberemo devetdesetcentimetrski pult?
Mojca Lazar Portir: »Standardna globina 60 centimetrov je čisto v redu, jaz imam globino elementov v svoji kuhinji 70 centimetrov. Večje globine in širši pulti pa so lahko tudi nepriročni.«
• Predalniki so dragi … ali niso omarice v redu?
Mojca Lazar Portir: »Predalniki so res dražji, vendar so zelo ergonomski in zelo olajšajo delo v kuhinji. Vanje lahko shranjujemo tako posodo kot živila. Med pripravo hrane in kuhanjem moramo čim lažje segati po posodi in pripomočkih. Predali, izvlečni mehanizmi iz omar in dvižno okovje za odpiranje visečih omaric omogočajo, boljši pregled, lažje delo in hitrejše pospravljanje.«
• Želimo si, da bi viseče elemente sestavljale vitrine in viseče omarice …
Mojca Lazar Portir: »Bodite pozorni na njihove dimenzije in odpiranje! Če izbiramo kuhinjske elemente na primer v Ikei, v ponudbi manjkajo kuhinjske omarice z dvižnim okovjem. Navadne omarice z vratci, ki se odpirajo levo ali desno, so nerodne. Omarice s kakovostnim dvižnim okovjem zagotavljajo veliko prostora za shranjevanje, vendar so nefunkcionalne, če so visoke denimo le 40 cm. Če obesimo dve taki omarici drugo nad drugo, ugotovimo, da je zgornja omarica zelo težko dosegljiva, obe pa imata nizko višino za shranjevanje stvari. Pri izbiri ročajev se izogibajte majhnim ročajem, ki se težko čistijo.«
• Ali ni najbolj trpežna masivna kuhinja iz lesa?
Mojca Lazar Portir: »Je. Vendar je težko dobiti kakovostno pohištvo iz masivnega lesa. Veliko je ‘lesenih’ kuhinj iz furniranih iverk, kar sicer ni nič narobe – odvisno od tega, zakaj želimo masiven les. Se pa laminati načeloma bolje čistijo.«
• Enaki kuhinjski elementi iz enakih materialov so od proizvajalca do proizvajalca različno dragi. Mi bi izbrali cenejše, posebno ker pri preizkušanju v trgovini nismo opazili razlike.
Mojca Lazar Portir: »Dostikrat gre nižja cena tudi na račun kakovosti okovja. V trgovini ste odpirali prazne predale in izvlekli izvlečne police, na katerih ni bilo nič. Zdaj pa si predstavljajte, da boste doma na police naložili veliko živil in v predale veliko posode in boste te elemente vsak dan nekajkrat odpirali in zapirali! Samo kakovostno okovje bo zdržalo brez večje obrabe, slabše okovje se bo razmajalo že po letu ali dveh uporabe.
Kako spoznamo kakovostno okovje? Mehko se odziva na naše potege, predali lepo tečejo, zaželen je sistem »blumotion«, ki omogoča počasno zapiranje z rahlim dotikom. Viseče omarice naj se teleskopsko odpirajo. Natančno preizkusimo elemente in preverjajmo svoje občutke!«
• Osnovni, cenejši sestav spodnjih kuhinjskih elementov običajno ponuja omarice s predali za shranjevanje posode in odlaganje smeti. Če izberemo take elemente namesto predalnikov, lahko privarčujemo …
Mojca Lazar Portir: »Vendar so globoki predalniki dosti bolj priročni za shranjevanje posode, saj se nam ni treba sklanjati ali počepati. Izberimo predale s polnim izvlekom. Zelo uporaben je tudi predal s smetnjaki, ki ga lahko odpremo z nogo. Tako se izognemo umazanim ročajem.«
To so napotki arhitektke Mojce Lazar Portir pri odločanju za kuhinjsko pohištvo – potrebujemo pa še kuhinjske aparate, ki se jim bomo posvetili naslednjič.