Dom in vrt na balkonu

Sadje, čebele in kokoši postanejo naša stalnica, ko samo oskrbujemo dom z vrtom v lončkih.

Sadje v lončkih, koritih in zabojčkih na terasi ali balkonu: zraste lahko vse, le prave sorte moramo izbrati. Posadimo lahko tako jagodičje kot jablane, hruške, citruse. Novi trend pa je urbana kokošjereja in čebelarjenje. Si upate?

Drevesca lahko posadimo tudi v stare in odslužene posode.

V vsakomur, ki ima dom in vrt, nekje globoko tli želja po samozadostnosti in samooskrbovanju. Marketing in mediji so nam desetletja dopovedovali, da ni nobene potrebe več, da si sami pridelujemo hrano – evo, za vogalom je market, tam dobimo vse!
In vendar je slast ugrizniti v lastno jabolko.  Čeprav naš dom premore le vrt na balkonu ali terasi, se ni treba odpovedati niti lastnemu sadju. Ne, ne bomo vam vzbujali lažnih upov, da boste jeseni lahko v kleti shranili zaboj jabolk, pa zaboj hrušk in skuhali maline iz robid – pridelka bo le toliko, da  ga boste lahko nekajkrat po malem obrali, toda užitek  bo tudi opazovati, kako drevje spomladi vzcveti in  se oblikujejo nastavki za plod.

Tudi otroci bodo radi sodelovali pri oskrbovanju in zalivanju drevesc in grmičkov in bodo neznanskoveseli vsake jagode. Rastlinam moramo namreč skrbno zagotavljati dovolj vode in hranil, saj smo jih obsodili na majhen rastni prostor. Posadimo jih v bogato humusno zemljo z drenažo na dnu in jih dognojujemo do konca julija, da se bo les do zime utrdil. Pazimo, da v posodah ne zastaja voda.  Ulončene sadike lahko sadimo vse leto, posebno primerna je zgodnja pomlad.

Lonci in korita s premerom vsaj 45 do 50 cm naj stojijo na močno osončenem mestu. Med zalivanji naj se prst osuši, vendar ne preveč, sicer se nam bodo nedozoreli plodovi osuli. Jeseni rastline umaknemo na zaveten prostor in jih zaščitimo pred mrazom. Lonce izoliramo, da korenine ne pomrznejo, debelca pa zastremo.

Za pridelek poskrbijo čebele ali pa mi s čopičem.

Bogato cvetoča drevesca spomladi še niso zagotovilo za bogat pridelek, če cvetovi ne bodo oplojeni. V urbanih okoljih je manj čebel, zato vzemimo mehak manjši čopič  v roke in ročno oprašimo pestiče. Ko se bodo začeli razvijati plodovi, jih moramo razredčiti na primerno količino, da ne bi preobremenili krošnje.

Jagodičje za hiter pridelek

Sadimo torej lahko vse! Če začnemo pri jagodah, se bomo takoj spomnili posebnega lonca jagodnjaka z žepki za sajenje, lahko pa jih sadimo tudi v obešanke ali korita. Dovolj velik lonec napolnimo s humusno zemljo in vanjo posadimo enkrat rodne ali večmesečne sorte, kot sta  Diamante ali Mara del bois, zelo okusni so križanci z gozdnimi jagodami.  Spomladi moramo ob prenizkih temperaturah lonce umakniti v zavetje, da mraz ne uniči cvetov ali mladih plodov.

Jagodnjak

  Vso rastno sezono rastline dognojujemo, zlasti večkrat rodne sorte, in skrbno odstranjujemo uvelo listje.  Jeseni se bo listje rastlin posšilo, odstranimo ga in počakamo, da bo spomladi spet pognalo.  Po dveh letih rastline obnovimo.

Ameriške borovnice lepo uspevjo v loncih.

Ameriškim borovnicam bomo v lončku lažje zagotovili ustrezne rastne razmere kot na vrtu, saj potrebujejo kislo prst, tako, v kakršno sadimo azaleje in rododendrone. Zaradi plitkih korenin moramo rastlino skrbno zalivati. Ker začnejo polno roditi šele v šestem letu, sadimo triletne sadike. Posadimo jih nekoliko globlje, da se bodo bolje razrasle. Po sajenju rastline obsujemo z zastirko iz smrekovih iglic.

Pridelamo lahko vse vrste jagodičja.

Posadimo lahko tudi maline, robidnice, ribez, kosmulje.
Kataložni ponudniki ponujajo tudi jagodičje in vinsko trto.
Celo vinska trta bo uspevala. O primernih sortah se posvetujmo s sadjarji, če pa zaupamo instantnim rešitvam, bomo našli veliko predlogov pri kataložnih  ponudnikih. Zelo lep je  ribez, ki je vzgojen kot drevesce s krošnjo. V grmiču pustimo samo najmočnejši pokončni poganjek in mu odstranimo stranske brste. Ko doseže želeno višino, mu začnemo oblikovati krošnjo.
Zdaj pa k pravim drevesom!
Ko se odločamo za jablane, hruške ter koščičarje   breskve, nektarine ali češnje, izbiramo sorte, ki so cepljene na nizko podlago. Primerne so sadike z vretenasto rastjo ali za gojenje v špalirju. Pri jablanah izberemo sorte, ki imajo eno samo pokončno rastoče deblo, kot je sorta Ballerina.  Koščičasto sadno drevje  vzgajamo na krošnji  v obliki črke U z dvema vrhovoma.
Rdečelista breskev bo vedno lepa.
Bolj za razveseljevanje očesa kot za pridelavo si omislimo še oljko v loncu. Če pa bomo gojili limonovec, ki ga bomo pozimi prenesli v svetel in ne pretopel prostor, bomo pridelali čisto dovolj limon za občasen čaj. Preverjeno, prepričajte se tudi vi pri sorodnikih na Primorskem.
Limonovo drevesce uspeva v stanovanju, poleti pa tudi zunaj.
Zdaj pa še nekaj bolj živega, brenčečega in …
Tako, rože nam cvetijo, zelenjava bujno poganja in sadje bo tudi – kaj še manjka? Hja, kokoši, zajci in čebele, ane? Saj smo obljubili  presenečenje.
Se še spomnite, kako smo se nekoč zgražali nad neciviliziranostjo prišlekov z ruralnega juga, ki da kar v bloku redijo kokoši? Eh, bili so samo prezgodnji znanilci urbanega kmetovanja. V velikih megapolisih in metropolah je namreč novi hit urbana kokošjereja, lahko si omislimo tudi zajce, race … in čebelarjenje. V Londonu imajo celo združenje londonskih čebelarjev.
 Če dvomite, vtipkajte v iskalnik ključne besede, city, bees, hen … in množica zadetkov vas bo prepričala.
Kokošnjak in zajčnik za tiste s stilom – podjetje Omlet
Mi bi tudi … ampak kam pospraviti vso to živad? Podjetje Omlet ponuja nadvse trendovske  in prav prikupne kokošnjake, zajčnike, čebelnjake, ki jih bomo zlahka čistili in prenašali. Sosedje nam bodo zavidali kokošje kokodakanje, sveže jajce in med za zajtrk in nobel opremo!
Mi pa se bomo sproščali med svojimi drevesci, poslušali rojenje čebel in kokodakanje kokoši, pobirali kurje drekce po tlaku in jih starali v zrel kompost. Naš dom in vrt na terasi ali balkonu bosta zdaj res samooskrbna!