Pogovor z “največjim vrtnarjem v Sloveniji”, dr. Jožetom Bavconom
Botanični vrt v Ljubljani praznuje letos 200-letnico delovanja – tudi po zaslugi dr. Jožeta Bavcona, ki ga vodi od leta 1995. Zagreti botanik se je v teh letih izuril tudi v veščinah prepričevanja, da je ta naša pomembna ustanova sploh obstala, in se ukvarjal z nabiranjem denarja za njeno delovanje od države preko Univerze do mesta Ljubljana. Toda letos je praznično leto za vrt in javnost vse bolj pozna njegovo delovanje, vedno več ljudi ga obiskuje. Radi ga obiščejo tudi tujci.
Botanični vrt v Ljubljani
V Sobotni prilogi Dela (http://www.delo.si/tiskano/html/20100430/Sobotna+priloga/0, stran 30) 30. aprila 2010 je Danica Petrovič objavila imeniten pogovor z dr. Jožetom Bavconom – preberite ga! Spoznali boste človeka, ki ga je že v otroštvu gnala in zaznamovala strast do spoznavanja rastlinskega sveta. Izvedeli boste, katere rastline so nekoč gojili ali dajali v vazo po naših domovih in zakaj sta naše bogastvo navadna gozdna ciklama in zvonček. Za pokušino pa odlomek o suhih travnikih!
Posebna enota botaničnega vrta je – suhi travnik, nekje ob robu Ljubljane, proti Šmarni gori. Je tudi travnik ena od botaničnih dragocenosti, po katerih hodimo kot po zvončkih, žafranih, ciklamah, pa se je ne zavedamo?
“Enokosni travniki ali senožeti so bili najlepši. Ker se je pozno kosilo, je vse semenilo. Ker travniki niso bili nikoli gnojeni, so bila tla bolj revna, zato je bila tam največja raznolikost. Tam je bilo recimo to, kar poskušamo narediti v vrtu: vsa tista pisanost. Travnik je prava harmonija, zato ker rastlina podpira rastlino; če bi bila vsaka posebej, pade, tukaj pa se vse držijo skupaj in vse enako nihajo, ko zapiha veter. Cvetoči travniki so najlepši vrtovi. V Angliji je zdaj že veliko let moderno imeti suhi travnik, to je naš pisani travnik.”
Pa jim uspeva?