Predstavljamo hiši, ki sta dobili nagrado Hiše Awards
Individualna hiša – sanje, cilj, obsesija in mora vsakega Slovenca. Do zadnje, more, prihaja zaradi zgrešenega urbanističnega umeščanja individualnih hiš v kulturno krajino in nekakovostne gradnje, ki podlega megalomanskosti in kiču. Redki projekti kakovostne gradnje družinske hiše pri nas potem izpadejo kot bele vrane, ki izzivajo radovednost in kdaj celo srd povprečnega prebivalca. Med propagatorji drugačne gradnje je Zavod Big, ki izdaja tudi revijo Hiše.
Zavod Big v Ljubljani vsako pomlad priredi arhitekturno konferenco, katere namen je povezati kakovostne arhitekte in gradbenike, predstavijo svoja dela, mnenja in vizijo razvoja. Letos so jo sestavljali trije dogodki. 12. maja je potekal Oder 180°, ki je odgovarjal na vprašanji, kaj je dobra hiša in ali je lesena hiša lahko ikona slovenskega gospodarstva; 14. maja pa arhitekturna konferenca Transformacija, ki se je ukvarjala z odnosi med kakovostnim oblikovanjem, inovativnostjo, odzivi in spremembami. Sodelujoči so razpravljali, na kakšen način arhitektura spreminja naše okolje in namembnost okolja, v katerega je umeščena ter kako lahko inovativno in navdihujoče oblikovanje prispeva k arhitekturni transformaciji in sooblikuje arhitekturo in trende današnjega in jutrišnjega dne.
Dogajanje sta sklenila podelitev nagrad Hiše Awards in odprtje razstave Hiše sveta na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani, ki bo na ogled do konca maja.
Ivan Ferjančič, glavni urednik revije Hiše, poudarja, da je »nagrada Hiše Awards, ki jo Zavod Big v kategorijah Inovativna in trajnostna odličnost skupaj z revijo Hiše letos podeljuje drugič, namenjena prepoznavanju kakovostne arhitekturne prakse v gradnji individualnih hiš. Primerja se dobre prakse po vsem svetu, s čimer se krepi medkulturni dialog v arhitekturnem ustvarjanju ter se seznanja javnosti s sodobnimi arhitekturnimi trendi.
V izboru bili so letos posebej močno zastopani projekti iz Evrope in širše regije jugovzhodne Evrope.
Širok izbor projektov edinstveno prikazuje, kako dobra arhitektura rešuje bivanjska vprašanja ljudi z različnimi potrebami v najraznovrstnejših okoljih.
Uredništvo revije Hiše je najprej opravilo izbor 52 projektov z vsega sveta, zgrajenih v zadnjih dveh letih, ki so predstavljeni tudi v reviji, ter med njimi določilo ožji izbor 10 finalistov. Pri izboru smo upoštevali kakovost arhitekturne rešitve, inovativnost, vpetost v lokalno okolje, ekološkost in funkcionalnost rešitve. V reviji je predstavljenih tudi nekaj projektov, ki so starejši. Uvrstili smo jih zaradi izjemne kakovosti in vrednosti, vendar niso sodelovali v tekmovalnem delu.
Zmagovalca v obeh kategorijah je izbrala mednarodna žirija, ki so jo sestavljali letošnja predavatelja na konferenci Nuno Mateus in Matej Blenkuš, glavni urednik revije Hiše Ivan Ferjančič, izvršna urednica Nina Štrovs in Zmago Novak.«
V ožji izbor projektov za nagrado inovativna odličnost so bile uvrščene:
hiša Plus, delo Mount Fuji Architects Studio, Japonska
hiša Townhouse, delo Eldinga Oscarsona, Švedska
hiša G, ki sta jo zasnovala Ante Nikša Bilićin Perica Peko-Lučić, Hrvaška
hiša House Bierings, Rocha Tombal Architecten, Nizozemska
lesena hiša v Podkorenu, delo Vanje Gregorc in Aleša Vrhovec, Slovenija
hiša Grangegorman Residence, ODOS architects, Irska
Zmagovalni projekt v kategoriji Inovativna odličnost je Townhouse studia Elding Oscarson iz Švedske.
Projekt se na inovativen način prilagaja površinsko zelo omejenim prostorskim možnostim lokacije, pri čemer je arhitektom uspelo zasnovati estetsko, funkcionalno in ekološko kakovostno hišo.
Kaj je nam všeč? Stavba se odloči za navidezno praznino.Namesto da bi se prilagajala sosedama in koketirala s tradicionalnim slogom ali da bi izstopala z oblikovanjem gradiva in barvo, se odloči za belino, ki ustvari občutek praznine in hkrati skromnosti. Majhen prostor ustvarja v notranjščini svetle prehodne prostore v več višinah.
Zmagovalni projekt v kategoriji Trajnostna odličnost prejme finski projekt Lakeside house arhitekta Tuomasa Toivonena iz studia NOW for Architecture and Urbanism.
Nagrado za trajnostno odlicnost je hiša prejela zaradi premišljene umestitve v okolje, kjer na smotrn način izkorišča naravne danosti. Dovršeno arhitekturo nadgrajuje z uporabo recikliranih materialov za izolacijo, k manjši porabi energije prispeva tudi smiselna razporeditev prostorov.
Kaj je nam všeč? Najprej čudovito okolje, potem izbira gradbenega materiala. Nobene asfaltne avtoceste do vhoda. Namesto tega sledijo konturam krajine gramozna pot in položne lesene stopnice. Umestitev stavbe na način, da je zavarovana na severni strani z monolitno steno, iz osrednjih bivalnih prostorov pa se odpira neomejen razgled na jezero in gozd. Veliko svetlobe. Ali mali gašperček ustvarja vso potrebno toploto? Le medved nam ne gre v račun: ali s ključi dobimo tudi njega za sostanovalca ali je mogoče samo hišnik?;)
Foto: Žiga Rebolj, Zavod Big