Flaške – zelene, zelene, zelene

Že celo večnost – beri zadnjih šest mesecev – iščem zanimive zelene steklenice. Navadno litrco, pivsko, buteljko. Projekt: postale bodo vaze. Našla sem štiri modele (hja, kaj pa ne pijemo več!) in zdaj pod pomivalnim koritom čakajo dopolnitev.

Vmes sem bila na bolšjaku in neki oča mi je tam ponujal malo večjo steklenico iz glažute po nesramno okrogli ceni. Po taki, da bi na tem bolšjaku v Waterlooju lahko kupila še polnilno linijo zanjo. Mojemu pradedu Matevžu pa se lahko kolca, da ni širši rodbini zapustil vseh flašk, ki so bile kdaj pri hiši, in ji zabičal, naj pazi nanje. Če bi jih bilo samo za en voz, bi lahko zanje avto kupili.

Tudi ekspedicija do naših dobaviteljev steklene embalaže se ni obnesla, ker so trenutno orientirani na brezbarvno steklo.

Potem sem naletela na Klaasa. Nizozemca. Pridnega študenta. Frame pravi, da spada med deset najboljših študentov oblikovanja leta 2010. Pa podjetnika.  Ta mladi so res gajstni.

Klaas Kuiken je domiseln in, ja, kdaj duhovit na nizozemski način. Za dokaz: ptičja valilnica. Hiška na hiši. Več hišk na hiši. Khm, upam, da valilnica zdrži tudi alpske snežne nanose na naših strehah. Klaasa ne odlikuje le načrtovanje, ampak delo z materiali, ki jih udomači in prilagodi svojim potrebam. Sodeluje tako s kolegi oblikovalci kot z delavnicami in tovarnami, kjer spoznava tehnološke procese in jih obrača v svojo korist.

Te steklenice kot študijska naloga na oblikovalski šoli v Arnhemu so začele nastajati po ogledu serije Kako se naredi na Discovery Channelu, kjer prikazujejo delovne postopke za različne izdelke. Po ogledu gumijastega škornja, vedra, embalaže je padla odločitev: steklenice. Usvajanje ročnega pihanja. Raziskovanje lastnosti materiala. Kako se debelina stekla spreminja skozi prerez steklenice. In končno: prva pihana steklenica.

Potem je bilo steklenic cel kup.

Kaj fant še ustvarja, prebrskajte na njegovi spletni strani. Toda to ptičjo valilnico toplo priporočam.