Gozd na mizi, sveče v gozdu, angelska krila – slovesno pogrnjena miza za silvestrovo
Silvestrovanje: silvestrska večerja, odštevanje do polnoči, voščila in objemi, morda rakete in penina. Časi in navade se menjajo, mi pa ostajamo potrebni bližine, varnosti, naklonjenosti in ljubezni. Okrog mize sedamo s tistimi, ki so nam najbliže.
V hišo smo za iztek leta povabili gozd. Polno naročje dolgih in gibkih macesnovih vej z drobnimi storžki smo prepletli po sredi mize, pogrnjene z belim prtom, kot se za praznične dneve spodobi. Kot je mehka snežna odeja pod drevesi v gozdu, je tudi naš prt presenetljivo mehak. Namesto platna smo namreč kupili pliš in z njim presenetili povabljene. Med macesnove veje smo razporedili mnogo vitkih belih sveč. Naj gorijo, da preženejo zimsko temo! Naj razsvetljujejo noč, ko se staro izteka v novo!
Prepletu rjave in mehke bele barve sledijo tudi angelska krilca iz filcane volne. Z njimi smo okrasili male svečke, ki pričakajo vsakega gosta. Angela varuha bo pač vsak potreboval v novem letu, kajne? Barve gozda in snega v jedilnici in na mizi presekajo zadržano sinji krožniki. Modra je barva neba, brezmejnosti, onostranstva.
To ni načičkana in prenapolnjena praznična miza.
Vendar učinkuje bogato, čeprav smo vse potrebno nabrali v gozdu in v bližnji trgovini kupili le sveče. Pozabili smo dve pesti volne in nekaj ur filcanja.
Delo ni prezahtevno. Pripomočke smo si izposodili v trgovini Čarobni svet.
Dvonadstropna orehova torta, ki se po okusu zgleduje po slovenski potici, je oblečena v snežno bel ovoj iz sladkorne mase. Po njej se razraščajo rože, ki spominjajo na nekdanje ledene rože na starih oknih.
Tiho praznovanje se bo razživelo za silvestrovo. Za takrat pripravljamo majhno in drzno torto.
Bele pike na rdeči podlagi. Velika pentlja obeta prijetna presenečenja v letu 2011 – samo še nekaj nam preostane: da vam zaželimo srečo. Srečno vsem.