Savna v hiši – prvi del

Kratki zimski dnevi, dolge noči, pomanjkanje sončnih žarkov … vse to vodi k razmišljanju, kako si povrniti nekaj prepotrebne energije. Meni pri tem močno  pripomore savnanje, pa ne samo pozimi.Vendar obstaja dilema pred javnimi savnami. Javni prostori so gotovo zelo primerni za navezovanje novih stikov in ohranjanje starih, po drugi strani pa se v teh prostorih ubija intima, ki je zelo potrebna pri aktivnem počitku in sproščanju. Na teh mestih lahko  zaradi slabe ali pomanjkljive higiene pride še do morebitnih okužb in podobnega.

Zaradi vseh teh ugotovitev in prepričanj sva se z ženo odločila, da si prostor za sproščanje opremiva v lastni hiši. Odvečno sobo, ki je služila za »rumplkamro«, smo določili za prostor za naš mini wellnes. Ker ta prostor loči le ena stena od sekundarne kopalnice, je bila izbira še toliko bolj prikladna …

Katera vrsta savne je primerna za domačo uporabo? O tem bi lahko pisali dolge referate in razglabljali o primernosti ene ali druge. Naša odločitev je bila sprejeta soglasno, odločili smo se za infrardečo savno. Takšna savna ima prednosti, kot so nizka poraba električne energije, hitro segretje do temperature, primerne za uporabo, in pa predvsem relativno nizka temperatura savnanja.

Seveda je bilo treba po odločitvi o tipu savne pregledati, kaj ponuja tržišče. Kompromisa med ceno in kakovostjo ni bilo mogoče skleniti po ogledu savn v nakupovalnih središčih, velikih centrih in povsod, kjer so ponujeni cenovno ugodni izdelki, zato smo obiskali profesionalne izdelovalce. Kakovost vgrajenih materialov in pa sama izdelava sta zelo ustrezali, vendar se je zataknilo pri ceni, saj so se cene osnovnih verzij gibale od 2500 pa tja do 5000 evrov.

Ker sem rad sam svoj mojster, je  po prebiranju spletnih strani na to temo  sledila odločitev o samogradnji. To je videti tako: vse je znano, vse je na internetu, dosegljivi so vsi materiali … vendar je treba vse izumiti na novo.

Na vrsti je bila nabava materialov. Najprej smo se morali odločiti o  lesu za izdelavo kabine: ali uporabiti katero od zvenečih vrst eksotičnega lesa iz tujine ali pa izdelati kabino izključno iz slovenskega lesa. Najprej sem se bolj nagibal k ideji o »slovenski savni«, vendar sem na koncu uporabil ravno prvo varianto iz tujine: notranjost savne je izdelana iz nordijske smreke. Ta les se od slovenskega razlikuje po počasnejši rasti, kar se pozna v gostoti lesa. Lahko bi uporabil tudi kakšen bolj aromatičen les, na primer kanadsko cedro. Po pogovoru z lastniki savn sem prišel do sklepa, da se aroma lesa sčasoma izgubi in je treba ravno tako uporabljati aromatična olja. Les za zunanjost savne se je izbiral po všečnosti. Lahko bi jo oblekel z iveralom, furniranimi ploščami, naravnim lesom ali podobno. Na koncu je v izbor prišel rochinio, les iz Južne Amerike, ki je naravne rdečkaste barve, kar daje zunanjosti poseben videz. Izbira grelnikov je prav tako zahtevala nekaj raziskovanja na internetu. V infrardečih savnah se uporabljajo  infrardeči grelniki z različnimi valovnimi dolžinami, kratki, srednji in dolgi. Odločil sem se za dolgi val, saj z njimi dosežemo globinsko delovanje, poleg tega pa se v kabini ustvari prijetna temperatura do 60 stopinj Celzija. Uporabil sem keramične grelnike irskega proizvajalca z mnogimi dobrimi referencami.

Ko so bili izbrani glavni materiali, je sledilo dimenzioniranje savne za dve osebi. Najprej sem želel, da bi bila savna tako prostorna,da bi se bilo mogoče med savnanjem uleči na klop. Za dober učinek savnanja mora biti telo izpostavljeno keramičnim grelnikom, zato je zamisel o ležanju padla v vodo. Zaradi tega je to določilo tudi dimenzijo kabine, 140 x 115 cm.

Vzporedno z izdelavo savne so potekala gradbena dela. Kot sem omenil, meji wellnes soba na kopalnico. Prostora sta povezana med sabo preko hodnika, kar ni najbolj primerno. V steni sem izdelal odprtino za prehod med obema prostoroma.

Lahko si predstavljate, kako je videti rušenje v naseljenem stanovanju! Potrebno je bilo veliko potrpljenja med vso gradnjo, predelati pa je bilo treba tudi kad za tuš. Ob gradnji kopalnice smo postavili kad za tuš ob steno v mansardi. Višina ni dopuščala tuširanja odrasle osebe, zato je bil ta tuš v vsej svoji zgodovini uporabljen le nekajkrat in še takrat za tuširanje otrok. Sledilo je še več razbijanja. Staro kad smo odstranili skupaj z estrihom. Na tej podlagi smo položili mozaične ploščice z ustreznim padcem, da je bilo zagotovljeno odvodnavanje vode med tuširanjem.

Ker sta bila oba prostora že dodobra razbita, je obveljal rek Kamor je šel bik, naj gre še štrik. Zato sem se odločil, da je sedaj idealna priložnost za prestavitev elektroinstalacije in antenskega kabla. Poškodovane stene sem obnovil s knauf ploščami, ki sem jih zgladil s poravnalno maso in prebelil.

Ko je keramičar končal svoje delo v kopalnici in so vsa groba in zidarska orodja izginila iz prostora,  je  bilo na vrsti sestavljanje savne.

Infrardeča kabina je do zadnje podrobnosti izdelana v delavnici. Konstrukcija je izdelana tako, da se zaradi lažjega transporta razdre na posamezne plošče in se potem v prostoru enostavno sestavi in fiksira z nekaj vijaki.

 

SE NADALJUJE …  drugi del savne v hiši!

Članke o projektu savna nam je pripravil BraneK.