Savna v hiši – drugi del

Kotiček za sprostitev je že dobival končno obliko:

gradnja se je bližala  koncu, leseni del savne pa je bil tudi že izdelan. Temu primerno sta se večala naša  nestrpnost in pričakovanje prvega preizkusa.

DOKONČANJE SAVNE
V leseni del savne so bile med izdelavo položene električne instalacije. Morali smo  vgraditi še keramične grelnike, luč, zvočnike in ustrezna stikala. Za izvedbo instalacije sem uporabil silikonski kabel, odporen proti visokim  temperaturam, ravno tako tudi vse spojne elemente. Ničenje reflektorjev keramičnih grelnikov je bilo izvedeno. Ravno tako smo vse instalacije uredili v skladu s predpisi in normativi elektro stroke.
Moral sem se odločiti,  ali naj uporabim stikalno ploščo z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi funkcijami ali pa naj vsaj enkrat v življenju stvar poenostavim in uporabim klasična stikala za vklop in izklop. Na koncu je zmagal razum in sem se odločil za uporabo klasičnih stikal. Uporabil sem tri stikala, in sicer za vklop in izklop grelnikov, vklop notranje luči in pa vklop zvezdnega neba.
Stene sobe sem pobarval v zeleni, rjavi in beli barvi. Barvanje je zahtevalo kar nekaj potrpljenja in natančnosti zaradi nanosa različnih barv na stene.  Po barvanju smo očistili oba prostora.
Končno je napočil dan, ko smo savno sestavili v prostoru. Ker je bilo že vse pripravljeno, smo jo po končanem sestavljanju samo priključili na elektriko in bila je pripravljena za uporabo …
… vsaj tako sem mislil! Tehnično je bil projekt končan, treba pa je bilo urediti še kar nekaj stvari, da bi oba prostora dobila prijetno in domačo podobo. V kopalnici je bilo po odhodu keramičarja in steklarja treba pritrditi obešalnike za brisače, zamenjati cev in ročko za tuširanje. V prostoru s savno sem na steno pritrdil še LCD, ki ga je mogoče gledati iz savne ali pa s počivalnika v prostoru. Zvočnike v savni sem povezal z LCD-jem.
Končno je napočil trenutek, ko smo savno preizkusili tudi v praksi. Pred začetkom je bilo kar nekaj strahov, kako bodo delovali grelniki, ali so dobro razporejeni med seboj, ali so bile uporabljene prave moči … po končanem savnanju sem z zadovoljstvom ugotovil, da je bila odločitev za infrardečo savno prava, saj se je izpolnila vsa  pričakovanja: hiter zagon, relativno nizka temperatura savnanja (40 do 50 stopinj Celzija) in pa močan učinek segrevanja telesa in s tem posledično potenja. Čas savnanja je priporočljiv med 15  in 30 minut. Vsako telo se na drugačen način odziva in temu primerno vsak posameznik lahko prilagodi trajanje savnanja. Regulacije temperature s termostatom v tej izvedbi nisem instaliral po priporočilu prodajalca grelnikov. Njegovo priporočilo se je izkazalo za primerno, saj tovrstni keramični grelniki delujejo na oddajanju dolgih valov in segrejejo prostor do maksimalne temperature 55 do 60 stopinj Celzija. Regulacija temperature bi povzročala vklapljanje in izklapljanje grelcev, kar bi zmanjšalo učinkovitost savnanja.
Zaradi zgoraj navedenega se infrardeča savna izkaže tudi za najbolj ekonomično po porabi električne energije. Skupna moč vseh vgrajenih grelnikov je 1500 W, kar znese za pol ure savnanja približno 0,11 evra stroškov. Ob predpostavki, da savno uporabljamo dvakrat na teden, je mesečni strošek manj kot 1 evro. Nekaj k porabi doda še razsvetljava kabine, vendar je ta poraba zanemarljiva, saj sem uporabil varčno žarnico z močjo 11 W.
Prihodnji teden nas čaka še ureditev ambienta. Še vedno se odločam, ali postaviti v prostor wellnes vodno posteljo ali ga opremiti z udobnimi sedežnimi vrečami.
Ne prezrite prvega dela:   Savna v hiši
BraneK.