Predstavljamo: Teja Pintarič / Kvičke Kvačke

Teja Pintarič – od kvačkanja šala do kvačkanega nakita.

Teja je mlado, 26-letno dekle, ki ima veliko hobijev. Najprej jo je pritegnilo igranje flavte, ki je sčasoma postalo veliko več kot konjiček, saj jo flavta spremlja že od osnovne šole. Igra jo v pihalnem orkestru (kar je prav tako hobi), da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, pa se je začela učiti še igranja violončela. Zdaj se ga uči že sedem let in pravi, da je hecno, ker še vedno hodi v glasbeno šolo, kjer so njeni sošolci zdaj precej mlajši od nje. Tudi kvačkanje je konjiček, ki pa jo vse bolj prevzema in postaja pomemben del njenega vsakdana. Kvačka čedalje več in čedalje bolje, ji pa zato zmanjkuje časa, da bi vadila violončelo.

 

Zgodba s kvačkanjem se je začela nekega hladnega decembrskega dne, in sicer na vlaku proti Budimpešti. Sliši se kar romantično, ne? Takrat si je začela kvačkati trak za lase, ki ga žal ni dokončala, pa bi ji v tistih mrzlih dneh v Budimpešti prišel še kako prav. Potem je poskusila s še manjšimi kvačkarijami, ki so kmalu začele dobivati podobo nakita.

 

Teja danes iz raznobarvnih niti in bombažnih prejic izdeluje predvsem nakit, kvačkanim elementom pa pri oblikovanju dodaja še perle, gumbe, čipke in pisane trakove. Premore med kvačkanjem si je v svojem ustvarjalnem zagonu zapolnila še z izdelovanjem nakita z lesenimi osnovami. Na slednje z najrazličnejšimi pisali riše motive, ki poskušajo posnemati kvačkane vzorce.

Teja, ki je zaključila študij likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, je v fazi, ko si intenzivno išče redno zaposlitev. Medtem ko išče službo, se je raje zaposlila s kvačkanjem, kot da bi sedela doma križem rok in prejemala socialno podporo od države. Hvalevredna poteza, se vam ne zdi? Pravi, da ima v tem trenutku prostega časa za ustvarjanje, fotografiranje in promocijo svojih izdelkov na pretek. V vsem tem neizmerno uživa in misli, da tudi potem, ko se bo redno zaposlila, Kvičke Kvačke ne bodo samevale, saj so postale del nje.

 

Je perfekcionistka in zlepa ni zadovoljna z izdelkom. Prepričana je, da je tako prav, saj se zaveda pomena in vrednosti ročnega dela. Unikatni nakit je dražji od industrijsko narejene bižuterije, zato se ji zdi še toliko bolj pomembno, da je izdelava zares dovršena. Kadar ustvarja, se rada prepusti navdihu. Vsakič znova se nauči kaj novega, nekaj, kar jo potem pripelje do izvirnih rešitev. Pri ustvarjanju se ne obremenjuje s končnim videzom nakita, saj med izdelavo prvotno idejo večkrat tudi spremeni.

 

Zelo rada se udeležuje umetniških sejmov, ki jih je v zadnjem času čedalje več. To je odličen način, da bolje spozna svoje stranke in sliši komentarje na svoje delo.

 

Predvsem pa so umetniški sejmi čudovita priložnost za spoznavanje sorodnih duš, drugih ustvarjalk in ustvarjalcev, in za izmenjevanje izkušenj. Če pa zraven zasluži še za plačilo položnic in tako razbremeni svoje starše, pa še toliko bolje.

Piše: Valentina Vovk, Foto: Teja Pintarič