Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Tistih 45 ljudi, ki je danes očistilo divje odlagališče odpadkov na počivališču pod vasjo Črni Kal na Primorskem, že tako ne pušča odpadkov, kjer jim odletijo. In ko gredo za konec tedna na morje, v avto poleg tašče in naraščaja ne naložijo odsluženega štedilnika, da ga bodo med postankom zvrnili čez cestno ograjo v grapo. Kadar pa gremo mi na izlet, vse plastenke, ovoje in škatle prinesemo domov, tako da naše prehranske navade ostanejo zasebna stvar.
Toda zgoraj omenjeni čistilci so danes dobili vpogled v nekatere aspekte bivanja Slovencev in še koga. Pije se ogromno piva, prednost se daje pločevinkam pred steklenicami – o sreča, jih je lažje pobrati! Mesni doručak so zamenjale paštete. Katodni televizor je odpisan. Tapisom je de mode. Ker smo na cesto privlekli še štedilnik, pol pralnega stroja, hladilnik, straniščno školjko, žimnico in pločevinaste krožnike, bi lahko za silo opremili eno hišo. Ob vleki odsluženih kamionskih gum iz grape se je kolcalo prevozniškemu lobiju. In glej ga, vrabca: kup lesenih in plastičnih gajbic za sadje in zelenjavo. Ti, ti, prodajalci na počivališčih, robo prodajo, embalažo pa v grmovje!
Našli smo tudi denarnico z dokumenti in pol kovčka, trupla ni bilo. Človeškega. Smo pa zato odkrili lobanjo goveda. Res nismo čistili za sabo, niti iz slabe vesti zaradi našega konkretnega ravnanja z odpadki. Čistili pa smo, ker smo člen v tej porabniški družbi, ker se ne moremo izgovarjati, da mi že skrbimo za snago pred domačim pragom – kam pa je naš zidar usul gradbene odpadke po prenovi; ali vemo, kaj delajo z embalažo naši trgovci, pri katerih se oskrbujemo? Ali lahko rečemo, da po tej plati nismo posredni onesnaževalci?
Čistili smo zato, da pripomoremo pri premiku v glavah vseh prebivalcev v Sloveniji. Ja, in čistili smo za otroke. Naši na akciji so to ponotranjili.
Najmanj 30 let je fičo gnil v strmini.
Čisto za konec smo družno z vrvjo izvlekli še karoserijo avta, ki je vsaj 30 let rjavel v bregu – revež posega ni učakal cel, ampak je razpadal ob vsakem horuku. Imeli smo srečo, da je bilo vreme lepo, če bi deževalo, bi se strmina v bregu spremenila v blaten tobogan. Imeli smo tudi srečo, da nas je bilo ravno prav za delo – če bi na zbirališče prišli štirje, bi padli v obup.
Saj poznate tisti ciganski štos: kaj pa otroc vedo, kolk je 300 kil – primejo pa nesejo!
Če bi jih bilo 20, bi se nagarali, pa vsega verjetno ne bi postorili. 45 – to je bilo pa ravno prav! Največ je bilo uslužbencev Direkcije Republike Slovenije za ceste, nekaj družinskih članov z otroki vred in par prijateljev. Kdor je danes ostal doma in čistil samo pred svojim pragom, je pač prikrajšan za super izkušnjo druženja ob skupnem podvigu. Spravljati nagnito pampersko v vrečo je nenadejano zabavno ob tovariškem štosiranju.
Cestarji odvažajo.
Ko so prišli cestarji s tovornjaki pobrat naš izplen, smo našteli:
- 11 kubičnih metrov mešanih odpadkov,
- 7 kubikov plastike plus pet kubikov plastičnih gajbic za povrhu,
- 6 kubikov gum,
- 7 kubikov železa,
- en kubični meter stekla.
Svinjarijo smo iskali med koprivami in robidovjem, naklon je bil ponekod kot v Kitzbuehlu, brez žage, vrvi in krampa ni šlo.
… in vse to ob z nekaj praskami in enim urezom – s travo. Eh, narava pač udari nazaj.
Sandra dokumentira za šefe in zanamce.
Sandra in Romana, ki sta organizacijsko in logistično vodili akcijo, sta med čiščenjem sproti zbirali še podatke cestnih podjetij, ki so po vsej Sloveniji sodelovala predvsem pri odvozu odpadkov: 300 ljudi in 130 vozil je delalo. Organizatorjem akcije sta punci pošiljali impozantne številke.
Gasilska čistilcev iz DRSC
Ko smo potem sedeli na Socerbu ob malici in si čestitali za podvig, smo rekli, da bomo prihodnje leto seveda spet čistili, ampak da bomo seveda veseli, če nas bo »naše« smetišče pričakalo skoraj prazno. Nič hudega, lovec, ki je prišel mimo, je povedal, da je samo nekaj ovinkov naprej še huje – hja, tam so pa v grapi kioski z vsem pripadajočim inventarjem.
Za konec čisti razgled s Socerba
Toliko o čiščenju Slovenije v enem dnevu!