Knjiga Hudo preprosto je nastala na podlagi dolgoletnih izkušenj, ki smo jih nabrali pri urejanju portala in revije Dom in stil.
Ideja, da bi iz svojih idej in izkušenj sestavili knjigo, ki bi jo lahko bralci prijeli v roke, listali in odnesli domov, se je med načrtovanji in srečanji pojavila velikokrat. Prvič se je utrnila že pred štirimi leti, odtlej pa se je počasi krepila in se preoblikovala, dokler ni letos poleti napočil tisti trenutek, ko smo si rekli, da, zmogli bomo, krasno knjigo lahko naredimo.
Ker ste nam vi, bralci, večkrat namignili, da bi si želeli naše nasvete tudi dejansko listati, recimo zleknjeni v fotelju ali ležalniku na vrtu, smo takoj sklenili, da gredo v našo knjigo poleg novih, še neobjavljenih domislic in predlogov, tudi najbolj uspešne zgodbe zadnjih let. Na nekatere ste morda že pozabili, saj segajo še v začetke našega delovanja.
Najbolj zabaven del pa je seveda bilo iskanje novih idej. Sledili so si sestanki, na katerih so se zamisli kar iskrile in dobivale čedalje bolj zanimive oblike. Lotili smo se novih pristopov, povabili nove sodelavce.
Ideje smo se trudili razvrstiti smiselno, sledili smo razporedu opravil po letnih časih, trudili smo se, da nas vsebine pospremijo skozi vse leto in vse prostore v našem domu. Pri nekaterih izdelkih bomo lahko povabili k sodelovanju otroke, saj je ponavadi zanje ročno delo vir užitka in zadoščenja – tako kot za nas odrasle.
Odkrivali smo nove materiale, ki pa nas v resnici obkrožajo vsepovsod v vsakdanjem življenju. Tako smo se lotili packanja s cementom in vsak dan znova odkrivali nove estetske potenciale materiala, ob katerem ponavadi samo zamahnemo z roko. Kaj bi neki ustvarjali iz cementa? Zakaj le? Kako pa naj iz takega materiala nastane hud izdelek? Dvomom navkljub smo iz cementa dobili simpatične vaze, srčke in hiške, na zalogi pa imamo še veliko zamisli.
Od gradbenega k odpadnemu materialu. Plastična vedra, v katerih domov prinesemo barvo, sicer ponavadi uporabimo na vrtu ali v ropotarnici. Pa vendar sta njihova obstojnost in oblika klicali po drugačni predelavi. Iz njih so tako nastala senčila za luč, pri katerih ne bi nikoli posumili, da so to le – odpadna vedra.
Večina konkretnega dela se je zvrstila avgusta in septembra. Medtem ko smo odhajali na dopuste in se z njih vračali, je Klemen s svojim fotoaparatom hodil od enega delovišča do drugega.
Vmes je sledilo tudi veliko dogovarjanja o povsem tehničnih zadevah: iskanje med oblikovalci in tiskarnami, pretehtavanje oblikovalskih odločitev, izbor nastalega gradiva, razvrščanje po sklopih.
In počasi je knjiga pod oblikovalskimi potezami dobila svojo končno podobo in odromala v tiskarno, da bo tik pred prazniki zadišalo po sveže tiskanem papirju.