Slavka Ilich je ustvarila imeniten priročnik za pridelavo in kuho paradižnika.
Ob prevedenih tujih vrtnarskih priročnikih bralci cenimo domača dela, ki izhajajo iz izkušenj na naši zemlji. Pred časom smo predstavili priročnik Tatjane Krejan Pisane buče, danes pa bomo prelistali še eno knjigo, predstavljeno eni sami vrsti zelenjave. Slavka Ilich je pri Tehniški založbi Slovenije izdala tako rekoč monografijo, posvečeno paradižniku.
Delo Paradižniki z mojega vrta je nastalo po večletnem predanem ukvarjanju s tem pripadnikom družine razhudnikovk, in to tako, da je avtorica po vsem svetu nabirala seme, sama pridelovala paradižnik in iz njega pripravljala mnoge jedi. Na osnovi svojih izkušenj napisala besedilo in posnela fotografije.
Ta vrtnina je skoraj nepogrešljiva v naši sodobni kuhinji, za kar gre zasluga Hernánu Cortésu, ki je leta 1523 po zmagi nad Azteki rastlino predstavil Staremu svetu. Rastlino pa so že poznali in uživali južnoameriški Indijanci, ki so jo iz nižavja pod Andi razširili na sever do današnje Mehike. Po dveh stoletjih se je v Evropi poleglo nezaupanje do prišleka in zdaj skupaj s fižolom, koruzo in krompirjem gostuje na naših mizah. Nekateri za paradižnik trdijo, da spada med sadje in ne zelenjavo. Je nizkokaloričen in bogat z vitamini ter minerali, še posebej z bakrom in železom. Vsebuje antioksidant likopen, ki zavira rast rakavih celic, in fitoncid tomatin, ki deluje na mnoge bakterije, viruse in glivice.. Nekatere vrste lahko gojimo tudi v loncih na balkonu ali okenski polici.
Slavica Ilich v knjigi predstavlja kar 82 sort tega rajskega sadeža, kolikor jih je izbrala od več kot 150 sort – toliko jih je namreč doslej že preizkusila v lastnem vrtu in v kuhinji! Knjiga po uvodnem zgodovinskem pregledu in predstavitvi vsakoletnega festivala paradižnikov v dvorcu La Bourdaisière v porečju Loare v Franciji, ki je praznik vseh ljubiteljev paradižnika, ponuja veliko koristnih napotkov od semena do pridelka, kako nabaviti in izbrati seme in kako vzgojiti zdrave sadike. Te v našem podnebju okrog 15. maja presadimo na prosto in potem od poletja do jeseni ob zalivanju in negi obiramo plodove. Strokovnjakinja Miša Pušenjak v poglavju Težave s paradižniki daje napotke, kako se jim izogniti, da bo pridelek bogat in kakovosten. Če sledimo avtorici na njeni zbirateljski poti, bodo posebno dobrodošli napotki, kako pridelamo seme in kako obdržimo pregled nad zbirko.
Paradižniki: od belih do črnih in vsi drugi vmes
Od več kot 930 zdaj znanih sort paradižnika jih Slavka Ilich podrobneje predstavlja 82 najbolj zanimivih, in sicer razdeljene po barvah. Obstajajo namreč beli, rumeni in oranžni, zeleni, progasti in večbarvni, rožnati in purpurni, seveda »običajni« rdeči, rjavi in celo »črni« paradižniki, in prav ta pahljača barv je avtorico že na začetku zaljubljenosti v to rastlino najbolj prevzela. Tudi oblike in velikost plodov so zelo raznolike: lahko so majhni, gladki in okrogli kot češnja, podolgovati, rebrasti, nagubani … Vsaka sorta je predstavljena z nazorno fotografijo, dodani pa so podatki o izvoru, lastnostih in njeni uporabnosti v kuhinji.
Paradižnik v kuhinji
Ali je res vsak paradižnik na koncu le – paradajz? Avtorica trdi, da ne, in daje osnovne smernice za uporabo v kuhinji. Da spoznamo raznolikost okusov, plodove pokušajmo surove s čim manj dodatki. Različne paradižnikove okuse uničita pretirano soljenje in predolgo kuhanje, zato zbrani recepti stavijo predlagajo preprosto pripravo in mnogokrat stavijo na presno uživanje. Nekatere sorte so primernejše za ene, druge za druge jedi, in to od predjedi, juh in solat do kruha, sladic in shrankov za zimo.
Knjiga izzveni v tihožitja s tem rajskim sadežem in ga povzdignejo v vlogo okrasnega predmeta. Zelo dobrodošel za vse nove navdušence nad paradižnikom je seznam literature in koristnih spletnih naslovov na koncu knjige.
168 strani debela knjiga v trdi vezavi stane 29,99 evra.