Rjavo pohištvo, fuj!

Slovensko rjavo pohištvo daje občutek lesenosti, če temu dodamo še nošenje copatkov smo daleč stran od estetov Fincev in dizajnerskih Dancev.

Slovensko pohištvo mi ni všeč. Ti naši slovenijalesi, lesnine, mebli itd. so tako dizajnersko okorni, suhoparni, »leseni«, da te mine opremljanje stanovanja. Zakaj so ti naši oblikovalci tako obremenjeni z rjavo barvo pohištva? Kje so bele, žive in odbite barve? Ni jih … Mar oblikovalci ne hodijo v tujino, na modne in pohištvene sejme, kjer lahko vidijo, kakšni so oblikovalski trendi? Očitno ne …

Hodiš po Koebenhavnu, recimo, evropski dizajnerski meki, in se ne moreš načuditi številu trgovin z mega oblikovalskimi dosežki, ultra modernim pohištvom, predmeti za dom …   Ampak res, kakšne stvari! Vse vrvi od barv, oblike so že malodane vesoljske, no ja, včasih precej nefunkcionalne, ampak ideje oblikovalcev so nore. Seveda je tudi rjavo pohištvo, rjavi kavči …, ampak vse diši po retro stilu, ki je ta trenutek strašno »in«.
Ali pa Helsinki. Podobna zgodba. Dobiš občutek, da so vsi Finci rojeni esteti. Na prvi pogled dolgočasen in vase zazrt narod daje od sebe dizajnerske presežke par exellence. Finska ni samo Nokia …
Kaj sploh povedati o švedski Ikei? Svet je obnorela že dolgo nazaj, ustvarjalni oblikovalci po tekočem traku izumljajo nove manjše in večje izume za dom, ki so, večina njih, dosegljivi za vsak žep. Greš v Ikeo in veš, da boš s kupljenim blizu top trendov za opremljanje doma. Za malo denarja. In vse v Ikei je vsaj solidne kakovosti. Moje izkušnje z njo so zelo v redu, nimam pripomb.
In potem je tu še slovensko pohištvo. Da se razumemo, so izjeme, so podjetja, zasebna, ki znajo delati sodobno in trendovsko pohištvo in opremo za dom. Vedo, kaj je »in« in kaj  »out«. In kar je našega in dobrega, stane. Kavč denimo 2.000 evrov in več. V Ikei dobiš vsaj dva za ta denar – in to dobra. Veliki slovenski pohištveni proizvajalci pa so mahnjeni na rjavo barvo in na kič, pa na »kao« baročni stil. Zelo fuj. A mislijo, da nas to še zanima? V majhno stanovanje, kot ga imam sam, dam tri rjave in dizajnersko fuj omare, in se izgubim v temi … Dajte malo barv v svoje programe, malo več svetlega lesa, malo več domišljije … In ni čudno, da je treba potem po velikih, težkih in prašnih tepihih hoditi v slovenski posebnosti … copatkih. Kako fajn!
Da bo majhno kdaj tudi veliko. Saj se razumemo, ne?
slika je iz albuma alenčka, prenovljeno stanovanje.