Vrt je sestavni in neločljiv del skoraj vsake hiše. Še preden zaznamo zunanjost hiše ter vstopimo v njeno notranjost, ga opazimo nehote. Za vrt zato lahko rečemo tudi, da je lastnikova vizitka ter prvi vtis, ki ga pušča v okolici. Naloga vrta pa je predvsem ta, da je oblikovan harmonično z naravo hiše ter ujemajoč se z okoliško krajino.
Kaj je pravzaprav vrt
Znanstveno bi ga lahko opisali kot skupek živih ter neživih materialov iz narave, ki so skupaj povezani v harmonično celoto ter izražajo sled obdelane zemlje. Arhitekturno pa v sebi skriva mnogo več – njegov čar se morda skriva ravno v tem, da nikoli zares ne doseže končnega stanja, temveč se stalno spreminja, glede na prihajajoč letni čas.
Je najlepši vrt spomladi, ko začenja vse na novo cveteti, je najlepši poleti, ko je na vrhuncu svojega rastja, je to jeseni, ko je čarobno odet v pisane barve, je to pozimi, ko zaspi ter pokaže svojo drugo plat? Velja le nekaj – bolj ko se vrtu posvečamo, bolj nam vrt s svojo urejenostjo vrača naš trud. Je kot Skrivni vrt (*op. Knjiga Skrivni vrt) – kar si želimo, to v svojem vrtu najdemo. Da pridemo do takega stanja, pa je pred tem potrebnih nekaj osnovnih korakov na poti do skladnega in urejenega vrta kot si ga želimo. Lep primer tovrstne uresničitve je vrt na otoku, ki je čakal na našo novo ureditev ter jo s pomočjo arhitekta tudi doživel.
Izhodišča in slog oblikovanja našega vrta
Želja lastnika je bil skladen ter urejen vrt, ki je lahko tudi malenkost nekonvencionalen ter s pridihom divjine. Kako prikladno! Otok ga s svojo divjo naravo več kot nudi – tu so kamniti zidci, sredozemsko rastje, bujno grmičevje, dišeče in zdravilne rastline, rdečkasto obarvana zemlja,… več kot dovolj izhodišč za naš nov vrt, ki naj izžareva okoliško naravo ter hkrati deluje v nasprotju z neobdelano divjino – kot prostor, kjer je vidna sled človeka ter delo njegovih rok.
Poleg upoštevanja okoliške krajine ter njenih elementov pa ostaja izbira oblikovalskega sloga stvar lastnika. Velja, da obstaja mnogo slogov oblikovanja vrta, vendar naj v prvi vrsti prevladuje lastnikov osebni okus.
V nadaljevanju predstavljam rešitev, kjer se je lastnik prvotno odločal med klasično vrtno rešitvijo ter konvencionalnejšimi materiali kot so zunanje keramične plošče in rostfrej ter med bolj razgibano ureditvijo in elegantnejšimi materiali kot so venecijanski tlak in kamnit zidec. Naša praksa je že ustaljena in sicer, da se vedno izriše dve ali tri idejne rešitve, lastnik pa si sam izbere tisto, ki mu je bližje. In izbral je slednjo…
Skica obstoječe situacije
ter stanje pred ureditvijo v sliki.
Načrt nove zunanje ureditve vrta
Tako je vrt počasi nastajal…
In zasijal v svoji novi podobi ter raznovrstni zasaditvi.
Zasnova vrtne ureditve ter izbira materialov
Zasnova nove zunanje ureditve temelji na strogo premišljenih diagonalnih ter pravilnih linijah znotraj meja, ki delujejo v kontrastu z divjo obkrožujočo naravo otoka.
Izbira materialov in barvnih odtenkov sledi okoliški krajini: kamen v svojem oranžkastem, rdečkastem in zelenkastem podtonu nastopa v večini elementov zunanje opreme kot so tlak ter kamnit zidec. Naravni les se kot protiutež v kombinaciji s kamnom pojavi le v letni kuhinji ter vhodni vrtni ograji.
Barvit naravni kamen v podobi venecijanskega tlaku se predvidi v pohodni površini – potki, ki teče vse od vhoda pri ograji ter naprej ob hiši, vmes zapelje proti tušu, nato zavije okoli hiše ter nato malenkost stran proti letni kuhinji in nato nazaj k terasi, kjer se ob hiši tudi konča.
Zidec kot mediteranski element igra pomembno funkcionalno zaščitno in estetsko dekorativno vlogo – venecijanski tlak se tako zapelje tudi vertikalno po zidcu ter se priključi na drugi strani klasičnemu kamnitemu zidcu.
Programska zasnova vrta
Razgibano zasnovana kamnita potka pa ima poleg svoje pohodne in dekorativne plati tudi funkcijo delitve vrta na različne “programske” kotičke. Potka tako deli vrt na večjo zeleno površino za športne igre, na prostor namenjen solarnemu/letnemu tušu, na manjšo zeleno površino za ležanje ter sončenje, na letno kuhinjo, na osenčeno teraso za obede ter na srednje veliko zeleno površino za otroška igrala.
Vrtna ureditev tako nastane mozaik elementov, ki skupaj komaj čakajo na otroško igro, počitek v senci, hladen tuš ali na okusen obed na terasi, pripravljenega prej v letni kuhinji.
Izbor elementov
Letna kuhinja nastopa v kombinaciji keramičnega pulta, korita iz rostfreja ter lesenih lic oz. prednjih vratic. Kamnit zidec se zaradi zaščite pred maščobo pzapelje nad letno kuhinjo, da še vedno lepo sodi h konceptu ostale ureditve.
Letni tuš je večjih dimenzij cca. 90 x 90. Z zadnje strani je zidec višji, kjer je tudi napeljava tuša. Tako preprečimo odtok vode, tuš pa še vedno deluje »odprto« ter v skladu z ostalim vrtom. Odtok za vodo iz zunanjega tuša je pozicioniran nasprotno od pritrditve tuša, s padcem ter čimbližje kanalizaciji.
Tlak – potka je venecijanski tlak, vrste porfido mix oz. rdeče siv. Nastopa tako v elementu tlakovanja kot kamnite obloge na zidcu. Venecijanski tlak je vrsta polaganja nepravilnih oblik granita v odtenkih sivkaste, peščene in nežne rdeče barve. Kamnite plošče so pralne in so odporne proti zmrzali.
Kamnit zidec zapira celoten vrt oz. ga zapira tam, kjer naravni zidec še manjka ter je izdelan iz obojestranskega kamna. Posebnost zidca je, da ga puščamo odprtega, ter ga ne zakrivamo z živo mejo kot prvotno želeno. Z rastlinami, ki niso linijske, temveč rastejo posamično, dobimo naravni ritem rastja. Tako dobimo razgibano varianto, vendar ne porušimo izgleda »enotne« meje.
Zunanja ograja, ki meji na vhodni del je skladna z ostalo ureditvijo na vrtu – je pravzaprav zidec, vendar prekinjen z elementi iz rostfreja, kjer v enem od njih odprtina služi za vhodna vratca na vrt, ter dejstvu, da zadržuje otroke znotraj meje. S tovrstnimi ponovitvami zidec-rostfrej razbijemo monotonost ter smiselno zaključimo celoto ograje.
Še primerjava pred posegom ter po končani ureditvi
Zasaditev
Rožmarin – vsem znana začimbnica, ki ima tudi zdravilne lastnosti in zimzelen sredozemski grm ter nezahtevna rastlina, ki dobro prenese tudi poletne suše. Gojimo ga lahko tako v lončku na domačem balkonu kot tudi na terasi.
Tamaris ali metlika – je grm afriškega/bližnjeazijskega izvora. Rastlina spada v družino cvetočih rastlin, znano za njo pa je, da raste v bližini slanih tal ter lahko doseže zavidljivo višino.
Oljka ali maslina – najbolj poznano sredozemsko drevo z užitnim plodom – olivo, poznanem tudi v svetu farmacije in kozmetike. Oljke dobro uspevajo na sredozemski apnenčasti zemlji.
Zgoraj desno na sliki – Mimoza – trajnica tropskega območja, južno in srednjeameriškega izvora, kateri se na dotik listje obrnejo navznoter.
Zgoraj levo na sliki – Lavanda ali sivka – najbolj razširjena rastlina po sredozemlju, ki jo gojijo za dekorativne namene kot tudi komercialno uporabo.
Na sredini levo na sliki – Albicija – prvovrstna vrtna rastlina z rožnatimi cvetovi in nenavadno obarvanimi, srpasto oblikovanimi listi. Rastlina je trpežna in ima prijeten vonj.
Spodaj levo na sliki – Lagestremija – listopadno drevo, ki se goji kot okrasna vrsta na območju sredozemlja.
Spodaj desno na sliki – Gravileja – okrasna rastlina avstralskega izvora, prvotno namenjena senci nasadov na tropskih območjih.
Vrt, katerega zasnova je plod arhitekta ter vrtna izvedba delo lastnika, že torej veselo poganja. Pa vaš? Rastline so resda še mlade ter bo minilo še nekaj let, da bodo dosegle svojo višino, vendar bodo že to pomlad lahko pokazale svojo najlepšo plat – cvetoče plodove, dišeče vonjave, nekatere med njimi pa tudi svoje prvobitne – zdravilne lastnosti.
Zasnova ter oblikovanje:
Ana Kunstelj, iz arhitekturnega biroja Studio 33 arhitekti