Jesen prihaja. Ustvarjajmo nove zasaditve in dopolnimo stare.
Te dni postaja sončna svetloba bolj poševna. Slive so se modro obarvale in jabolka rdijo. V vrtovih cvetijo astre, cinije, vetrnice, kmalu bodo cvetele jesenske astre in krizanteme bodo počasi nastavile popke. Prvi listi odpadajo z dreves. Jesen prihaja …
… joj, a že? Naj svoj vrt v lončkih zdaj pospravimo in lončke znosimo v klet do spomladi? Če mene vprašate, nikar! Vrtnarjenje bo zdaj lažje, saj vroče sonce ne bo pilo moči našim ljubljenkam, treba bo manj zalivati in škodljivci počasi marširajo k zimskemu počitku. Če mene vprašate, je čas za nove, bolj subtilne užitke.
Malo drugačna jesenska zasaditev
Ta zasaditev trajnic je jesenska – po vzdušju pa je svetla in zračna: belocvetna vetrnica ali japonska anemona (Anemone), travasta lilija (Liriope muscari) in kačevec (Ophiopogon planiscapus), ki jeseni zacveti z drobnimi latastimi socvetji v vijoličasti barvi. Velika posoda iz žgane gline je nalašč premazana z razredčeno belo barvo, da ne bi preglasila nežne zasaditve. Žal je ta zasaditev tek na dolge proge, tako da če hočemo kaj podobnega ustvariti doma, jo moramo zasaditi že spomladi.
Najprej nasvet: jeseni sadite rastline bolj na gosto, da ne bo zasaditev videti polprazna, saj se rastline v temnem obdobju počasneje razraščajo. Poleg tega mislimo na zimo: ali ne bo dobro imeti nekaj zelenja na balkonu ali okenski polici? Nekatere zasaditve bodo lepe vso jesen, zimo in morda še naprej. Poglejmo, kaj vse lahko sadimo! Tokrat bomo predstavili nekaj rastlin, naslednjič bomo seznam dopolnili in ga zatem sklenili s primeri zasaditev.
Za začetek smo izbrali krizanteme (Chrysanthemums), saj so sinonim za jesen in pri nas vse preveč le za pokopališča. Nasadimo jih še doma – očarale nas bodo in pozabili bomo na predsodke. Obstaja veliko drobnocvetnih sort, ki se obnesejo v lončkih ali koritih. Posebno dobro je, da so na voljo v veliko barvah. Kupimo rastline, ki so že napol razcvetele, saj se sicer lahko zgodi, da se nam popki ne bodo razprli.
Doma težko vzgojimo nizke, zbite grmičke drobnocvetnih krizantem, saj jih vrtnarji obdelajo s posebnimi pripravki, ki zaustavljajo rast. Zato jih raje kupimo.
Koralni dež (Heuchera sanguinea) spada med hojhere. Od poletja globoko v jesen cveti s slapom drobnih rdečih cvetov. Vendar so vsaj toliko kot cvetovi dekorativni tudi njegovi listi.Če ga že imate v loncih, mu še naprej privoščite dovolj vlage in sonce do polsence, saj bo lep do pozne jeseni. Pa na druge hojhere ali iskrivke ne pozabite!
Sorta koralnega dežja z belopisanimi listi
Med travami bodo lepe razne bilnice (Festuca), šaši, perjanke, proso … Rade imajo sonce in vlažno do suho rastišče. Ohranimo trave, ki so poleti dopolnjevale naše zasaditve!
Bilnice, posebno take z modrim nadihom – hladen antipod toplim jesenskim barvam
Tudi šaši so lepi v tem letnem obdobju, tako enobarvni kot rumenopisani.
Japonska skimija (Skimmia japonica) je pred leti uspešno stopila na naše vrtnarsko prizorišče: navdušuje tako s socvetji kot z rdečimi plodovi, posebno pa z bleščečimi zelenimi listi. Obstaja veliko sort.
Japonska skimija je lepa tako sama kot v skupinskih zasaditvah.
Stari dobri bršljan je čudovita vzpenjavka, vse leto zelena. Mnoge sorte prinašajo obilo izbire tako med velikostjo in obliko listov kot med njihovimi barvami. Dobra naložba bo v vaših lončkih uspevala še čez zimo, spomladi pa jo boste dopolnili s cvetočimi rastlinami. Zelo se obnese zasaditev več različnih sort v eno posodo.
Bršljan
Zelenke (Gaultheria procumbens) so prav tako novejše rastline na seznamu primernih vrst za zimo. Gaulterije zrastejo le do višine 20 cm. Na poleglih steblih so številni jajčasti listi, ki postanejo pozimi rdeči. Med njimi se skrivajo okrogli, škrlatno rdeči plodovi. Potrebuje kisla tla.
Zelenka
Trdoleska (Euonymus fortunei) je na voljo v veliko sortah. To je rastlina za trdobučne vrtnarje, saj je ena najodpornejših in najbolj vzdržljivih in dobro uspeva tudi v senci. Dokaz: pri meni je zdržala 15 let – predlani pa sem zmagala jaz! Slava ji. Vednozelena rastlina zraste do višine 50 cm. Dobro uspeva v humusnih, pa tudi v ilovnatih ali apnenčastih tleh. Plazeča trdoleska dobro prenaša rez, zato jo občasno obrežemo, da pospešimo rast in grmičke oblikujemo v želeno višino in obliko.
Tako, dali smo nekaj namigov za premislek o jesenskih zasaditvah, naslednjič nadaljujemo! Vi pa pripravite lončke.