Vrt v lončkih 18: Cvetoče grmovnice in drevje

V večje posode lahko posadimo cvetoče vzpenjalke in grmovnice – tokrat jih predstavljamo z botaničnimi risbami!

V prejšnjem nadaljevanju našega Vrta v lončkih smo se odločali za posaditev česa višjega in večjega, dreves in grmov, tokrat pa bomo izbirali cvetoče možnosti. Ker se Vrt v lončkih navdušuje nad starimi botaničnimi risbami in vsepovsod brska za njimi, se je tokrat zavestno omejil na šest rastlin, ki so imenitno upodobljene na tovrstnih risbah. Našli smo jih na strani Jana Meelinka iz Haaga na Nizozemskem, saj se je ta antikvar specializiral za stare botanične in hortikulturne knjige in tiske. Poglejte te imenitne upodobitve jasminove troblje, ognjenega trna, glicinije, granatnega jabolka, kovačnika in limonovca! Poleg botanične  nazornosti stavijo tudi na estetskost.

Jasminova troblja ali trompetovka (Campsis radicans), ki izvira iz Severne Amerike, je  listopadna oprijemalka, opore se oprijema z oprijemalnimi zračnimi koreninami. Pred leti smo jo videvali predvsem na Primorskem, zdaj jo najdevamo povsod po Sloveniji. Od julija do septembra nas navdušuje s skupinami  oranžnordečih do svetlooranžnih cvetov, ki  so podobni trobenti.  Sorta Flava ima rumene cvetove, križanec Campsis tagliabuana ‘Madame Galen’ pa  cveti v  rdečkasto lososovi barvi.

Ustrezajo ji sončna rastišča in rodovitna, dobro odcedna tla. V višino zraste tudi deset metrov in več. Od poletja do zgodnje jeseni se v skupinah odpirajo trobentasti cvetovi, dolgi 6-8 cm.  Spomladi lanskoletne poganjke obrežemo na nekaj očes.

Ognjeni trn (Pyracantha coccinea) je zelo raščav zimzelen trnast grm, ki lahko zraste v širino in višino  od 1,5 do 4 m, odvisno od sorte. Usnjati listi so   bleščeči,  dolgi od 2 do 5 cm. Beli cvetovi maja in junija so  združeni v gosta socvetja. Plodovi, ki dozorijo zgodaj jeseni, so okrogle oblike v premeru 5 do 6 mm, so rdeči, rumeni ali oranžni, v sredi imajo so peške.  Ko  se plodovi  obarvajo, rastlina pritegne mnogo pogledov. Bolje bo obrodila, če jo redno obrezujemo, da odstranimo star izrojen les. Pri obrezovanju nosimo rokavice, ker se pik s trnom ognjenega trna rad zagnoji.  Ko bo zapadel sneg, pa bodo plodove hitro pozobali ptiči.

Ta trm uspeva na prisojnih in suhih mestih  in  ima rad rodovitna apnena tla. Presajanje slabo prenaša. Ognjeni trn  pogosto napade škrlup, drugih bolezni pa ne pozna. Zelo dobro uspeva tudi v mestnem okolju.

Gli­ci­ni­ja (Wisteria) je spomladi nepogrešljiva za vse lirične duše, saj slapovi njenega dišečega  cvetja od bele prek rožnate, vijoličaste in lila do modre spreminjajo svet v pesem. Ali vsaj naš vrt, tudi tisti v lončkih. Rastlina iz dru­ži­ne me­tulj­nic (Fa­ba­ce­ae)  iz­vi­ra iz Se­ver­ne Ame­ri­ke in vzhodne Azij­e.  Najbolj razširjeni sta  dve vr­sti: ki­taj­ska (Wi­ste­ra si­nen­sis) in ja­pon­ska (Wi­ste­ria flo­ri­bun­da) gli­ci­ni­ja. Je li­sto­pad­na in pre­zim­no trd­na ovi­jal­ka, prizadenejo pa jo poz­ne spomladanske zmr­zali. Ki­taj­ska gli­ci­ni­ja se ovi­ja oko­li opo­re z leve na de­sno stran, ja­pon­ska se ovija nas­prot­no. Ki­taj­ska gli­ci­ni­ja ima do 30 cm dol­ga soc­vet­ja, grozdi naenkrat zacvetijo pred oli­sta­njem rast­li­ne. Ja­pon­ska gli­ci­ni­ja  zac­ve­ti še­le po oli­sta­nju rast­li­ne.  Po­sa­mič­ni cve­to­vi ja­pon­ske gli­ci­ni­je se od­pi­ra­jo od baze soc­vet­ja pro­ti vrhu.

Gli­ci­niji godi dosti sonca in toplote, prilagodi pa se tudi svetli senci. Če rast­li­na nima do­volj son­ca, ne cve­ti, tem­več po­že­ne le ve­li­ko list­ja. Sadiko posadimo v veliko posodo v rodovitno prst, ki dobro zadržuje vlago. Gli­ci­ni­ja cve­ti na eno­let­nih po­ganj­kih, zato jo je treba vsa­ko leto red­no obre­zo­va­ti. Prvič jo obrežemo po cve­te­nju in dru­gič po­zi­mi, saj cvet­ni pop­ki na­sta­ja­jo na krat­kih br­stih. Dol­ge po­ganj­ke zato skraj­ša­mo na prib­liž­no 15 cen­ti­me­trov in šti­ri do šest li­stov. Rastlina potrebuje močno oporo. Lahko jo gojimo tudi v drevesasti obliki: mlado rastlino podpremo tako, da raste pravokotno navzgor. Ko doseže 1,5 m višine, odrežemo vrh rastline in vse stranske poganjke, razen v zgornjem delu, kjer bomo oblikovali krošnjo. Vsako zimo jih skrajšamo na dolžino do 30 cm, dokler ne dosežemo želene velikosti krošnje.

Granatovec (Punica granatum)  in njegovo granatno jabolko so ljubile že stare kulture, omenja ga na primer Sveto pismo.  Grki so razkošen svetlordeč cvet imeli za simbol ljubezni, plod pa jim je pomenil plodnost – kako da ne, kajti ko prelomimo usnjato lupino,  se pred nami razpre sredica slastnih krvavordečih semen!

Ker je njegova domovina Bližnji vzhod, zdaj pa je razširjen po Sredozemlju in Afriki, ga pri nas na prostem gojimo le v Primorju. Čeprav lahko prenese do -10 stopinj Celzija mraza, ga bomo celinci prezimili v zaprtih prostorih, lahko tudi temnejših, saj bo rastlina na zimo odvrgla liste. Čez zimo je skoraj ne zalivamo, da preprečimo prezgoden razvoj in slabše cvetenje.

Poleti bo ta posodovka hvaležna za obilo vročega sonca in zmerno zalivanje in gnojenje. Mlado rastlino presajamo vsako leto, starejšo na nekaj let. Po potrebi jo spomladi obrežemo, da oblikujemo rast, vendar bo zato manj cvetela, saj se cvetovi razvijejo na koncu vejic.

V okrasne namene svetujemo  izbiro pritlikave “Nane”, ki zacveti kot mlada rastlina.

Kovačnik (Lonicera caprifolium)  je olesenela ovijalka, navadno skrita v grmu ali drevesu, okoli katerega se ovija. Zraste dva do štiri metre v višino in do tri metre v širino. Ustreza mu polsenčna do senčna lega in vlažno rastišče. Cveti od pomladi do septembra, in sicer z rožnatimi cvetovi. Je prezimno trdna rastlina. Bujno cvete tudi ob blagem obrezovanju. Izrezujemo le mrtve in poškodovane veje ter poganjke. Za pomladitev rastline poganjke skrajšamo na trideset do šestdeset cm nad tlemi ob začetku rastne dobe, zgodaj ali sredi pomladi.

Sorta Goldflame je hitro rastoča, njeni rumeni cvetovi pa širijo čudovit vonj. Je zelo primerna za obraščanje pergol. Sorta Belgica ima podobne značilnosti, a nežno rdeče cvetove. Je ovijava vzpenjavka, ki jo gojimo zaradi cevastih cvetov, ki pogosto prijetno dehtijo. Glede rastišča je nezahtevna. Lonicera x brownii ‘Dropmore Scarlet’ ima modrikasto zelene liste in majhne, prijetno dišeče rdeče cvetove z rdečim ustjem. Cvetijo vse poletje. Lonicera heckrottii dišeči cvetovi se odpirajo poleti v rožnati barvi z oranžnim ustjem. Lonicera japonica (japonsko kosteničevje) je vednozelena ali delno vednozelena ovijava vzpenjavka, visoka do deset metrov. Od poletja do jeseni se odpirajo kremasto rumeni cevasti cvetovi. Lonicera tellmanniana (tellmannovo kosteničevje) je listopadna ovijava vzpenjavka, na kateri se pozno pomladi in poleti razcvetajo oranžni cvetovi.

Limonovec  je tako kot oranževec, mandarinovec (Citrus) in še nekatere sorte ali križanci  čudovit sredozemski predstavnik med našimi posodovkami – in spet moramo predvideti prezimovanje, saj pri nas preživijo na prostem le v Primorju.

Te rastline potrebujejo zračno prst, zato jih sadimo v lesene ali glinaste posode. Na dno nasujemo plast drenaže in nanjo nasujemo nekoliko kislo ali nevtralno bogato humusno prst brez apnenca, ki naj bo dobro odcedna.  Posode postavimo na zelo sončno in zavetno mesto. Pozno jeseni jih prenesemo v svetel hladen prostor s temperaturo do 10 stopinj Celzija. Rastline zalivamo z deževnico ali mehko vodo, če pretiravamo z močo, bodo korenine začele gniti. Če jih zalivamo s trdo vodo, se pojavi  listna kloroza in drevesce začne propadati. Vsak teden jih dognojujemo.

Te sredozemske rastline zahtevajo mnogo sonca! Postavimo jih na sončno in zračno mesto, pozno jeseni pa jih prenesemo v hladen in svetel prostor. Pozimi ne pretiravajmo z zalivanjem.  Obrezujemo spomladi. Če bomo imeli srečo, bo naš citrus obrodil plodove.

Tako, Vrt v lončkih je posadil še cvetoča drevesa in vzpenjalke, zdaj pa se bo začel pripravljati na sladko otožno jesen.