Kaj vse lahko sadimo v večje posode in korita?
Večje drevo in premišljena ureditev atrija
Kadar se odločamo, da bomo v svojem atriju, na terasi, balkonu ali bognedaj okenski polici gojili drevo v lončku, se zavedajmo, da je kot ptica v kletki: na milost in nemilost sta nam prepuščena in odgovorni smo za njuno dobro kondicijo in počutje.
Voda, kamen, les in opazna zasaditev – hej, všeč nam je!
Toda eno samo drevo bo kot močna strukturna prvina vrt v lončkih oblikovalo leto in dan, od pomladi skozi poletje do jeseni in skozi zimo. Zimzeleno drevo ali grm bosta pomirljiva stalnica, listopadne vrste nas bodo privlačile s svojimi preobrazbami od golih vej do olistanosti in jesenskih barv. Če bodo povrhu še cvetele in rodile sadeže, toliko bolj zanimivo! (Te pogledamo naslednjič!) Skratka, drevesa in grmi so najprej opazna oblikovna prvina, močno učinkujejo z barvo svojih listov ali iglic, lahko poskrbijo za senco in varujejo pred vetrom ter ustvarjajo vizualne ločnice.
Eno samo drevo med skupino običajnih lončnic bo iz njih naredilo drzno celoto, visoki pušpani, lovorikovci ali iglavci vam bodo varovali hrbet pred prepihom na terasi, skupina japonskih javorjev v loncih bo morebiti označevala pot do vhoda. In sadistične napade boste lahko sproščali z obrezovanjem pušpana ali pušpanolistne bodike in iz njiju ustvarjali stožec, kroglo ali – bohpomagaj – raco. Pardon, orla. No, pravzaprav veverico, ne, mačka. Ali pa leva, ups, rotvajlerja. Na, karkoli bo pač ratalo in zraslo.
Tudi v vrtu se lahko igramo z drevesci v posodah.
Večja drevesa in grmi seveda potrebujejo večji lonec: približno 1,2 metra visoko drevo bo dobro uspevalo v loncu, ki bo imel od 50 do 65 centimetrov premera in bo 30 do 60 cm visok. Tako veliki lonci, polni primerno vlažne prsti, so seveda težki – bodimo previdni, leteči lonci so smrtna pretnja. Ali vsaj nevarnost za naš hrbet. Zato premislimo o njihovem stalnem mestu ali jih namestimo na podstavke s koleščki.
Drevesa in grme običajno presajamo na nekaj let, zato morajo imeti dovolj prostora za razvoj korenin. Če jih bomo prezimovali na prostem, morajo biti posode odporne proti zmrzali, da ne bodo popokale in razpadle.
Ponavljanja: tri majhne breze, trije lonci trav – terasa v stilu minimalizma
Na dno sadilnih posod nasujemo plast drenaže, da ne bo zastajala voda in da obtežimo spodnji del posode: drobne prodnike, glinaste črepinje ali glinopor. Nanjo nasujemo plast prsti oziroma sadilnega substrat – če rastlin kako leto ne bomo presajali, dodamo zalogo gnojila. Previdno: rastlino obsujemo s prstjo do iste višine, kot je bila prej posajena.
Še eno ponavljanje: tri korita s tremi figami
Nekoč smo drevesa uspešno presajali samo v obdobju mirovanja, pozno jeseni in spomladi, zdaj jih lahko sadimo kadarkoli, saj jih v drevesnicah in vrtnarijah prodajajo ulončene. Če pa sadimo rastlino z golimi koreninami, moramo prst ali substrat natančno nasuti okrog vseh korenin, da ni praznin vmes. Na vrh prsti lahko nasujemo zastirko.
Sagovec, agave in sivkini grmi – kako luštna zadržana kontrastnost!
Potem posodo s posajeno rastlino močno zalijemo. Ne pozabimo dreves in grmov redno zalivati. Če so rastline v zelo velikih posodah in jih je tako rekoč nemogoče presajati, naslednje leto odstranimo čim več osiromašene prsti in jo zamenjamo z novo, h koreninam pa dosujemo svež humus in gnojilo.
Obrezani pušpanovi grmi so uporabni tako za moderne kot za nostalgične ureditve.
Velike posode so kot nalašč tudi za sajenje tistih drevesnih vrst, ki ne uspevajo v našem podnebju, saj jih jeseni umaknemo pred mrazom. Posadimo lahko razne palme, agrume, oleandre, hibiskuse in kamelije. Hej, pred par stoletji so si oranžerijo in rastlinjak lahko privoščile samo kronane glave, zdaj pa lahko take eksote demokratično vzgajamo in prezimimo v kateremkoli svetlem, manj ogrevanem prostoru! Nekatera drevesa in grmi le počasi rastejo, taki so še posebno primerni za vzgojo v posodah. Razni dreni, lesnike ali divje jablane ) Malus sylvestris), okrasne japonske češnje, dvokrpi ginko bodo primerna izbira, ko bodo le prerastli naše posestvece, bomo pa mi že lastniki dovolj velikega zemljišča, da jih bomo presadili, kajne? Poskusimo lahko, če smo avanturisti, tudi z običajnimi hrasti, bukvami, gabri … le zagotovimo si prostor, kamor jih bomo čez nekaj let lahko presadili. Razen če jih ne bomo preobrazili v bonsaje, vendar je to tema za kdaj pozneje.
Oljčna drevesca – v celinski Sloveniji jih moramo prezimiti na toplem.
Vsi si želimo nekaj zelenega tudi pozimi, izbiramo lahko med različnimi iglavci in zimzelenimi rastlinami, ki jih seveda lahko družimo z listopadnimi vrstami. Razne sorte borov, tis, klekov in drugih iglavcev lahko z obrezovanjem krotimo na primerni velikosti, tako da jih bomo lahko zelo dolgo gojili v posodah.
Smo vam razbili predsodke pred grmi in drevesi v vašem vrtu v lončkih?