Okrasne, okrogle, okusne buče za bučmane
Bučni val je zalil tudi Slovenijo, in če hočemo letos jezditi na njem, bomo na svojem vrtu ali njivi posadili buče. V pomoč nam je lahko knjiga Tatjane Krejan Košan Pisane buče, ki je izšla oktobra lani, zdaj pa bo aktualna, ko bomo izbirali, katere sorte buč in bučk bomo sadili in kako jih bomo negovali.
Ob prebiranju knjige se zavemo, kako dobro in krasno je, da je avtorica naša. Delo se po zasnovi, slikovnem gradivu in likovni opremi uspešno meri s svojimi vrstnicami iz predvsem anglosaksonskega sveta, dodatno vrednost pa ji daje dejstvo, da so vsi napotki, recepti in podobno prilagojeni slovenskemu bralcu.
To največjo jagodo odlikuje pisana raznovrstnost sort: v knjigi so portretirane in opisane Izvemo tudi, kako jih uspešno gojiti. Ali veste, da jih ceni tudi zdravilstvo? Pomemben del knjige pa zavzema uporaba buč v kulinariki, kjer izvemo, katere sorte so primerne za posamezne jedi, in izberemo recept.
Buče niso samo za v lonec, ampak se nanje vežejo tudi običaji in vraže – tudi ti so opisani. Ko pa jih boste sadili, debelo lažite vsem mimoidočim – da bodo tudi buče debele.
»Buča je zelenjava in največja jagoda, je dar narave in kulturna rastlina, je starodavna in hkrati moderna, je poletna in zimska je okrogla in bodeča, strašna in smejoča se, gnila in trda, okrasna in požrta, smrdeča in sladka, cenjena, čudežna, plodna, pravljična, izdolbena, japonska, oljna, zdravilna, okusna, sivo modra in rdeča, rebrasta, sploščena in maslena, v preteklosti prezrta, pri nekaterih pa kraljica vrta.«
Tatjana Krejan Košan: Pisane buče