Stoli Janeza Suhadolca, ki jih je poslikalo osem slikarjev, v galeriji Ars
Osem stolov Janeza Suhadolca, ki jih je poslikalo osem slovenskih slikarjev, v galeriji Ars v Ljubljani čaka nove lastnike. Galerija s to dobrodelno prodajno razstavo praznuje 30-letnico svojega delovanja.
Detajl stola Todorčeta Atanasova
“Lepo izrabljen ali upporabljen predmet je bolj zaželen od novega. Poškodbe niso zaželene, obraba pa,” je odgovoril Janez Suhadolc na dilemo, ali se usesti na poslikan stol ali predmet v svojem domu povzdigniti v umetiški artefakt, ob katerem nas bo oblila zona, če se ga bo kdo dotaknil, bognedaj nedolžno umazana otroška ročica. Janez Suhadolc je zavzet, najplodovitejši ustvarjalec stolov pri nas, ob tem pa še arhitekt, redni profesor prostoročnega risanja na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in grafični oblikovalec. Njegov stolni opus obsega okrog 200 kosov.
Stol Milene Gregorič
Projekt poslikanih stolov, ki je zdaj na ogled v galeriji Ars, se je začel že leta 1998, spodbudilo pa ga je dejanje slikarke Ejti Štih de Fernanez de Cordova, slovenske slikarke, poročene in delujoče v Boliviji, ki si je zaželela poslikati stol, poimenovan Marija Silba. In je to storila. Potem je bil v okviru Delove akcije prodan na dobrodelni dražbi.
Stol Igorja Banfija
“To je preprost stol, podobne stole in klopi najdemo po cerkvah od baroka naprej, ko so deske postale dostopno gradivo,”pravi Janez Suhadolc, “videl sem jih tako v Vojvodini kot v Grčiji, k izdelavi pa me je spodbudil stol na otoku Silbi. Ne bom rekel, da je v njem ogromno dela, čisto sam se pa tudi ne naredi. Oblika stola je taka, da se na njem da sedeti.” Potem je taisti model stola poslikalo osem slovenskih slikarjev, vsak v svojem prepoznavnem slogu: Todorče Atanasov, Igor Banfi, Milena Gregorič, Radovan Jenko, Andrej Pavlič, Silvester Plotajs Sicoe, Klavdij Tutta in Boris Zaplatil. Ideja se je od leta 1998 udejanjala v okviru galerije Ars, kjer se mojster Suhadolc počuti precej doma.
Stol Radovana Jenka
“Če seštejete vse poslikane stolove ploskve, dobite izmere precej velike slike,” pravi stolov izdelovalec.” Želel sem, da tako kot prvi stol gredo tudi ti stoli v dobrodelne namene.” Kot je povedala Sonja Bezenšek, vodja galerije Ars, so se povezali z Zvezo prijateljev mladine, tako da bodo kupci stolov vso kupnino, 1000 evrov za stol, nakazali Zvezi za podporo likovno nadarjenih otrok. Ob stolih pa so na prodajni razstavi še slike, oboji skupaj sestavljajo celoto.
Stol Andreja Pavliča
Pavličev stol s figurico pač ni za sedenje.
“Galeriji želim vse najboljše, mi je pa težko, ker je sosednji prostor prazen,” je nadaljeval ustvarjalec in s tem spregovoril o pelinu v zdravici ob 30-letnici delovanja galerije, ki je bila vedno prostor druženja in razpiranja takih in drugačnih mej. Mladinska knjiga je leta 1973 začela razvijati prodajalno, kjer se je edino dalo kupiti kvaliteten slikarski material iz uvoza in strokovno likovno literaturo. Leta 1980 se je galerija preselila na Čevljarsko 2 in strokovno usposobljena ekipa je odtlej priredila čez 250 razstav, ob tem pa skrbela za velik prodajni izbor slikarskih del, starin, izdelkov ljudske in umetnostne obrti. V njen so razstavljali mnogi uveljavljeni slovenski likovni ustvarjalci, kot so Kiar Meško, Janez Bernik, Mirsad Begić, Vladimir Makuc, Nikolaj Beer … predstavljali pa so se tudi oblikovalci Miša Jelnikar, Oskar Kogoj, Tanja Pak, Eta Sadar Breznik, Radovan Jenko in Janez Suhadolc.
Ob slovenskih razstavljalcih je galerija predstavljala mnoge likovne ustvarjalce iz nekdanje Jugoslavije: Dževada Hoza, Safeta Zeca, Ota Reisingerja, Mersada Berberja, ob njih pa tudi poljske in češke grafike, tudi svetovno znanega Jiřija Anderleta.
Stol Klavdija Tutte
Mladinska knjiga je ohranila vodilni položaj gospodarske družbe v knjigotrštvu in papirništvu v Sloveniji, je poudaril direktor maloprodaje MK Trgovina Ivan Gračan. S svojo naklonjenostjo galerijskemu programu je pred tridesetimi leti orala ledino pri ustvarjanju slovenskega likovnega trga.
Stol Borisa Zaplatila
Stol Silvestra Plotajsa Sicoe sestavlja celoto s sliko Miza.
In vendar smo zdaj v času brez evropskih mej, ko se kažejo nove priložnosti. Bodo slovenski ljubitelji likovne umetnosti in njeni kupci še naprej cenili samo na naše ustvarjalce ali bi jim bilo dobro predstaviti tudi dela umetnikov iz Italije, Avstrije …? Galerija Ars je v minulih dveh desetletjih videl amnogo galerij, ki so zaživele in ugasnile. Ona vztraja na eni najlepših staroljubljanskih točk, kar kaže, da obvlada svoje področje in da jo potrebujemo vsi, ki imamo radi lepo.
Stol Todorčeta Atanasova
Toda z osamosvojitvijo se je galerija, ki je nekdaj imela tudi enote v Maximarketu v Ljubljani, Celju, Mariboru in Slovenj Gradcu, znašla na neizprosnem trgu, kjer vladata kapital in dobiček. Ostali so samo še prostori na Čevljarski, pa še ti so okrnjeni, saj so se morali pred leti delu prostorov, ki so še last Mestne občine Ljubljane, odpovedati zaradi previsoke najemnine. Ti zdaj zapuščeni čakajo na denazionalizacijski razplet.