Klavdij Jakončič ima cvetličarno na obeh straneh meje – ki je ni več
Klavdij Jakončič z motom Ljubi vse, služi vsem
Cvetličar Klavdij Jakončič iz Solkana pri Novi Gorici je ob solkanski cvetličarni, ki deluje že 20 let, odprl še cvetličarno v Gorici v Italiji. Tako kot je postal znan po izvirnosti in kakovosti pri nas, postaja priljubljen tudi onkraj meje – ki je več ni.
Šopki, ki nam jih je prinašala primorska linija našega sorodstva iz Solkana, so bili preprosto očarljivi, nikoli pa čisto preprosti – če je bilo morda cvetje predvidljivo, je bila oblika posebna; če spiralna vezava ni odstopala od klasike, je presenečalo izbrano gradivo, kot da bi bilo nabrano po jesenskih kraških gmajnah; barvna sožitja so bila neobičajna … O, lepo, smo rekli in si mislili, da pač nima samo Ljubljana dobrih cvetličarjev. Te dni pa smo ustvarjalca šopkov, cvetličarja Klavdija Jakončiča, tudi v živo spoznali.
Zadnji majski ponedeljek zjutraj je primorsko nebo jokalo z nalivi dežja, Nova in Stara Gorica pa sta dremali. Ob ponedeljkih so tržnice skoraj prazne po sobotni prodaji, navadno ta dan počivajo gostilničarji in dremajo restavracije, ob ponedeljkih so tudi cvetličarne bolj prazne. Ob torkih namreč dobavitelji začnejo voziti novo cvetoče blago. In ob ponedeljkih je v Italiji sploh vse zaprto, razen trgovin s hrano … eh, kar je, pač je, si rečemo z močo v čevljih in med gostim dežjem odpremo v Cvetličarno Jakončič v Solkanu. Mačka, ja prava, živa mačka, vstane izmed vaz na mizi in nas motri: smo ljudje za amarilise, kale, morda hortenzije. Ko nas preceni, se namrdne in sesede nazaj v dremež.Ona že ve, njen gospodar pa po 20 letih dela tudi …
Cvetličarna na Soški cesti v Solkanu
Klavdij Jakončič je namreč takoj po končani srednji cvetličarski šoli v Celju šel na svoje, tudi zato, ker je vedel, kako hoče delati. Drugače. Tako, kot je opazoval na potovanjih po Nemčiji in Nizozemskem. Da se tudi pri nas da delati s cvetjem drugače kot »dve gerberci pa iris pa mal travce, a zavijem kar v celofan«, je spoznaval v ljubljanski cvetličarni Eli, kjer je delal sošolec. »Takrat se je drugače delalo,« pravi Klavdij na svoj premišljeni, tihi način, »kupna moč je bila nizka, izbira materialov pa omejena. Zato sem si pomagal z naravo, kjer sem poiskal primerne materiale. Takrat sem tudi veliko prirejal razne razstave, da so ljudje videli, kaj vse se da narediti.« In okoličani so novosti iz nove cvetličarne na Solkanski cesti lepo sprejeli, tako zelo, da so tudi drugi cvetličarji začeli slediti mladcu z drugačnimi šopki. In o njegovih razstavah s skulpturami iz cvetja in rastja v primorskem dramskem gledališču in drugod se je tudi govorilo, vsaj med tistimi, ki gledajo s srcem. »Dvignil sem nivo zavesti na tem območju,« tiho reče, oči pa se mu zasvetijo. Res je, drugi cvetličarji se zgledujejo po njem, hvala nebu! Ker imajo odjemalci lepo korist od tega.
Cvetlčarna v italijanski Gorici
Začeli so se oglašati tudi kupci iz Italije: »Vedno sem se čudil, kako da narod, ki ima tako dobre modne in pohištvene oblikovalce, nima višje razvite cvetličarske kulture.« Meja, ki je po drugi vojni Solkan odsekala od Gorice, je po 1. maju 2004 začela izginevati tako na zemljevidih kot v glavah. Šlo je hitro: sprejetje Slovenije v EU, sprejetje evra, odprava schengenskega režima in nove priložnosti so se odprle, za Klavdija ob znanem goriškem trgu Travnik, Piazza Vittoria po italijansko. Zelo spodobna povojna stavba s poslovnimi prostori spodaj, ki so za cvetličarstvo ravno prav usmerjeni proti severovzhodu, je prej gostila tipično goriško trgovino, v kakršnih smo Jugoslovani tako radi nakupovali. Klavdij je dal odstraniti spuščen strop in prostor zdaj prepriča. Je bilo komplicirano odpirati lokal v drugačnem sistemu? »Ne.«
Kako ne? Dva birokratska sistema, privzgojeni strahovi pred sosedi tukaj in tam? »Ne, šlo je hitro: najetje prostora, urejanje papirjev. Decembra leta 2008 sem že odprl.« In kupci? »Kdaj je kdo malo čudno pogledal, ker nisem dodajal pentelj in podobnega, vendar so se hitro ogreli.« Ja, siceršnji italijanski okus pri cvetju kdaj pljusne po vsej Primorski: živo cvetje, žive pentlje, živ papir – kdo bo zmagal? Cvetje ne.
Ko smo v ponedeljek skočili iz Solkana čez mejo, ki to več ni, je Gorica dremala, le kavarne so toplo svetile v deževni hlad. Klavdij je kljub temu opravil naročilo: rojstnodnevni šopek za v pisarno. »Italijani več naročajo dostavo.« Kako pa se razlikujejo nakupovalne navade? »Italijanska kupna moč je nekoliko večja, več tudi naročajo šopke, ki jih izročajo gostiteljem ob obiskih ali večerjah. Posebnost so venčki ob diplomah.« Podjetja na obeh straneh meje so prav tako omejila dekoriranje, vendar se je Klavdiju uspelo toliko dokazati, da so ga v Gorici že povabili v več prestižnih lokalov. »Oboji pa cenijo, da delamo drugače.«
Medtem nastaja šopek iz glorioz, hortenzij in amarilisov v zelenkasto-lososovih tonih. »Rad imam, če mi ljudje povedo, za koliko naj bo šopek, pri nas se običajno kupuje v razponu od 20 do 50 evrov.«
»Nagibam se k minimalizmu brez veliko dodatkov, da pride cvetje do izraza. Sezonske rožeje rad kombiniram z dodatki iz narave. Tu na našem območju imamo srečo: spodaj v dolini sredozemsko rastlinje, po pobočjih pa celinsko.«
Mu lahko sledimo doma, ko sami sestavljamo šopke? »Vzemite samo kakšen kupljen cvet in ga združite s tistim, kar raste v okolici. Ne omejujte se, vse se da uskladiti.«
Enostavno, ane?
Kako pa konkurenca? »Zdi se, da so mislili, da sem prišel samo začasno. Potem – no, neko, mlado dekle mi že nekoliko sledi. Ostali ostajajo pri svojem delu in strankah.« Šopek je sestavljen. Je povezan po trendih? »Delam po svoje. Novosti že pregledam, potem pa se odločam za nabavo cvetja po svojem okusu, dostikrat izberem nenavadne barve. Najraje imam tiste med bordo in roza. Iščem čim bolj enostavne rešitve, tudi za poročne šopke na primer ne uporabljam cvetličarskih ogrodij, ‘mikrofonov’, ampak razkrijem peclje.«
Odkar dela tudi v Italiji, ni vezan samo na dobavitelje z nizozemskim cvetjem. »Italijani pridelujejo dosti sezonskega cvetja, ki je kakovostno in cenejše, pa še malo neobičajno: kampanule, turški nageljni, liziantus.«
Solkanska cvetličarna v stari domači hiši s pertonom je kot svetla vdolbina s sledmi devetdesetih let, goriška je visoka, svetla, na beli podlagi črna in temno rjava. Pulta slonita na črnih
Molovih rastrih iz recikliranega papirja, naokrog je nekaj papirnatih taburejev. Mobachove in druge vaze. Lončnice, rezano cvetje. Vse je zračno, zadržano kot lastnik in hkrati trepetajoče od linij in barv. Vedno v mejah možnega in vendar njihovo prijazno preseganje: »Ljubi vse in služi vsem.«
CVETLIČARNA KLAVDIJ JAKONČIČ
SOŠKA CESTA 8
SI 5250 SOLKAN
URNIK
PONEDELJEK
–PETEK
8
–12
14
–18
SOBOTA
8
–13
TEL. +386 5 330 0010
FAKS +386 5 330 0011
——————————————————–
KLAVDIJ JAKONČIČ FLOWERS
VIA OBERDAN 1
34170 GORIZIA (GO) ITALIA
ORARIO
MARTEDI
–SABATO
9
–13
15
