Vrt v lončkih bo tokrat poln sočnic, ki ljubijo sonce in niso žejne.
Za vroča poletja predlagamo za naš vrt v lončkih sočnice. Posebno če ste pozabljivi zalivavci. Sočnice so namreč opremljene z vsem potrebnim za preživetje v ekstremnih razmerah, kakršne velikokrat vladajo na naših balkonih, terasah in okenskih policah.
Sozvočje gline in sočnic
Rastline, ki uspevajo v skrajnih razmerah s pripekajočim soncem, visokimi temperaturami in v suši, so mojstrice preživetja. Če smo površni vrtnarji našega vrta v lončkih, bomo naredili pametno, da jih povabimo k nam. Potem se bomo zaljubili v njihovo raznolikost, ko bodo še zacvetele, bodo postale naša velika ljubezen. Koliko zbirateljev pelargonij poznate? Koliko pa zbirateljev netreskov, eševerij, homulic ali živih kamenčkov? No, vidite!
Nekaj za zbiralce
Sočnice preživijo zato, ker lahko v svojem tkivu hranijo vodo, ki je sicer primanjkuje zaradi dolgih sušnih obdobij ali pa jim voda ni dostopna zaradi soli v zemlji ali mraza. Ob tem pa imajo tudi preobražene liste, ki so odebeljeni, ali oblasti, so voščeni dlakavi ali bodičasti, da zmanjšajo izgube vode. Njihova rast je zbita, velikokrat blazinasta, valjasta ali okrogla. Rastejo od pomladi do jeseni, pozimi večinoma mirujejo.
Sočnice cvetijo zelo različno, čas cvetenja je značilen za vsako vrsto posebej. V našem podnebnem pasu cvetijo predvsem spomladi in poleti. Le malo sočnic gojimo zaradi cvetja, vendar nas nekatere očarajo. Cvetenje spodbudi šele predhodno sušno obdobje. Če jih zalivamo preobilno, samo rastejo in ne cvetijo.
Kalanhoje in sočnice: cvetje in srebrna
Glede na obliko delimo sočnice na listne (Aloe, Haworthia, Lithops, Sempervivum), stebelne (večina kaktusov, Euphorbia obesa, Stapelia) in koreninske sočnice (Calibanus hookeri, Fockea edulis, Pterocactus kunzei, Peniocereus striatus). Tudi pri nas v naravi najdemo sočnice: ob morju slanuše, vsepovsod pa homulice in netreske.
Sočnice so trajnice, njihova stebla sčasoma olesenijo. Dočakajo lahko visoko starost, juke in dracene naj bi dočakale celo več tisoč let. Razlog več za našo investicijo vanje, dediči bodo veseli.
Ko sočnice po zimskem počitku selimo na prosto, jih moramo od začetka obvarovati pred premočnim soncem, da jih ne ožge. Ko pa se prilagodijo, bodo odlično prenašale tudi vroče sonce. in mnoge bodo šele tako osončene pokazale vso svojo lepoto.
Posrečeno ujemanje kovine in sočnic
Sadimo jih v prepustno prst iz humusa, ilovnate zemlje in kremenčevega peska. Zalivamo jih zmerno: pozimi v sobnih razmerah enkrat na mesec, spomladi pa z začetkom vegetacije enkrat na teden oziroma po potrebi. Jeseni jih zalivamo vedno manj. V času rasti vodi za zalivanje dodamo ustrezno količino gnojila z nizkim odstotkom dušika.
Sočnice niso zahtevne za gojenje – in rade se drenjajo!
Presajamo jih le po potrebi, ko rastlina preraste lonec. Presadimo jih v prepusten humusno-ilovnat substrat in jih zalijemo šele čez en teden.
Če smo naveličan propadlih rastlin iz minulih sezon zaradi bolezni, so sočnice prav tako naša odrešitev, saj nimajo posebnih bolezni. Le zgnijejo nam lahko – zaradi preveč zalivanja.
Paragvajski tolstovec in homulica oslov rep v bisernato zelenkastih odtenkih poživljata star zabojček.
Uši, pršice, kaparji, rdeči pajek in podobna golazen jih prezirajo – ne pa volnate uši! Te so groza. Avtorica tega prispevka jih je z ene same velikolistne eševerije odstranjevala iz leta v leto. Lani so zmagale uši …
Sozvočje ameriškega netreska in posode
Sočnice so tudi prikupne rastline za usvajanje veščin razmnoževanja. Mnoge se zlahka ukoreninijo s podtaknjenci listov ali stebel, ki jih pustimo na zraku, da se rezna ploskevv zasuši, in potem čez dan ali dva potaknemo v peščen substrat. Rade se ukreninijo.
Kdor reciklira, profitira – sočnice so pa tudi zadovoljne, skromne punce pač.
Flora in Susie se ukvarjata s sočnicami in tilandzijami. Imata podjetje Flora Grubb Gardens in pišeta blog. Če nimate idej, poglejte k njima.
Poznamo:
Listne sočnice:
Listi so skoraj v celoti sestavljeni iz celic v katerih se skladišči voda in prekriti z tanko plastjo tkiva za fotosintezo.
Primeri: Aloe, Haworthia, Lithops, Sempervivum.
Stebelne sočnice:
Mesnata stebla so setavljena iz celic, v katerih se skladišči voda in obdana z tankim tkivom za fotosintezo. Listov skoraj ali sploh ni, da je površina čim manjša in tako tudi izhlapevanje.
Takšnih je večina kaktusov, Euphorbia obesa, Stapelia
Koreninske sočnice:
Odebeljene mesnate korenine so skladišča vode pod zemljo, skrite pred vročino. So zelnate in listje in stebla v času sušnih obdobij odvržejo.
Takšne so: Calibanus hookeri, Fockea edulis, Pterocactus kunzei, Peniocereus striatus.
Vrt z zanimivo osrednjo točko: plitka posoda s sočnicami
Sočnice najdemo v več kot 60 različnih družinah, nekatere družine predstavljajo večinoma sočnice, v drugih jih najdemo samo nekaj. Tako poznamo agave in juke, ajzojevke, pasjestrupovke, zlatokorenovke, kakteje, tolstičevke, kamor spadajo krasule, kalanhoje, sedumi in netreski (Sempervivum), mlečkovketolščevke ali portulaki in še kakšne.
Minimalizem: v kvadrastih posodah juke in prodniki. Kupimo.
Vsi kaktusi so sočnice, niso pa vse sočnice kaktusi. Imajo nekaj morfoloških posebnosti: bolj ali manj veliko sočno telo opravlja naloge listov in v sebi skladišči klorofil. Toda danes se nismo posvetili njim – sami so si krivi, kaj pa tako bodejo! Pridejo na vrsto v vročem soncu. Raje smo pogledali, kako imenitne so sočnice v družbi in kam vse se podajo.Še se bomo vrnili k njim.