Še vedno precej tipičen slovenski domek: temnorjavo in masivno pohištvo, kvačkani prti na televizorjih, plastični prti na mizah, leseni koti v kuhinji in odeje na kavčih. Bljak!
Slovenci imajo (jaz že ne!) še vedno obupna stanovanja. Žal mi je, ampak to je res. Nekaterim ne pomagajo ne Ikee, ne Habitati, ne Kareji itd. Kako je mogoče, da so nekateri ljudje tako zelo brez okusa, da nimajo pojma, kaj je vsaj približno lepo, da obstajajo še kake druge barve kot rjava itd.?
Tipična slovenska bajta in stanovanje
Slovenceljni prav obožujejo masivno pohištvo, če se le da, morajo v prostore strpati čim več omar, na posteljah in kavčih morajo nujno biti rjave odeje s svetlorjavimi vzorci. Tisti od njih, ki mislijo, da imajo izbran okus (pa ga seveda nimajo, sic!), si nabavijo celo bel dvo- ali trosed iz umetnega usnja. Za umret! Po tleh, zlasti v dnevni sobi, so ogromni, debeli tepihi, da nad njimi spustiš dušo, ko jih sesaš ali kako drugače čistiš. Police na omarah so samo zato, da tam ležijo raznorazni beli prtički, v vitrinah pa mora obvezno biti kristal, ampak ne gladek, imeti mora tisoč in eno zarezo ter nujno vzorec. Stoli v kuhinjah so zelo pogosto oblazinjeni, če se le da, v rjavih tonih. Običajno takšni, da imajo visok naslon, kot da smo narod kraljev in kraljic. Nekateri obožujejo pralni stroj v kuhinji. In na sredi mize šopek prašnih umetnih rož. Uf!!!
Predsobe v večjih hišah so pa zgodba zase. V njih, ali celo v posebnih sobah za goste, morajo po zidovih obvezno viseti glave nagačenih živali. To je malodane slovenska folklora, jasno, še posebej med lovci. Pa majolike, sodi vina in piva in podobno. Saj ni s sobami za goste nič narobe, pa tudi majolike so slovenska kot da znamenitost, ampak vse te reči so brez okusa zmetane skupaj.
Pa balkoni. V mnogih primerih odlagališča in smetišča šare, kopičenje kiča in neuporabnih stvari, smučk, pancerjev, škatel … Fasade hiš ljudi brez okusa pa so roza, divje oranžne barve so jim tudi všeč, pa nujno turkizna barva ali pa divje plava, skratka barve, ob katerih skoraj oslepiš, ko jih zagledaš.
A vendarle je dobro, da obstajajo Ikee in druge hiše pohištva in opreme za dom; brez njih namreč nekateri ne bi prevetrili stanovanj, vanje naselili živih barv in spoznali, da je dom več kot kup opek, kamor greš spat.
slika je iz albuma penziona kamrica, opremljen z avtentičnim pohištvom naših prababic.
Kolumna odraža osebno mnenje avtorja.