Sivka je že dolgo zelo priljubljena rastilina, saj je nezahtevna in zelo dekorativna. Poglejmo, kako jo pomladiti, da nas bo razveseljevala tudi to poletje! Pa še za razmnoževanje bomo poskrbeli.
Sivka (Lavandula) krasi marsikateri vrt in njeno cvetje privablja metulje in čebele, tako da naš zeleni kotiček obogati tudi vesela brenčeča druščina. Njeno eterično olje je zelo cenjeno in ima lastnosti naravnega antibiotika, deluje antiseptično, blaži različne bolečine ter pomirja in sprošča. Posadimo jo nedaleč od našega kotička, kjer si radi privoščimo branje ali hladno limonado – njen vonj pomirja um in nas popelje daleč na sredozemske obale.
Gojenje sivke je najbolj razširjeno v Franciji in iz njenega cvetja z destilacijo pridelujejo zelo cenjeno eterično olje. Uporabno je v zdravilne namene ali le kot dišava, ki se dodaja raznim izdelkom za dom in osebno nego.
Sivkino cvetje se vrača v cvetličarne, uporablja pa se tako suho kot sveže. Posušeno cvetje je zelo uporabno tudi v naših omarah, saj s svojim močnim vonjem preprečuje, da bi se vanje naselili nadležni molji. Ker je ta mrčes zaradi ugodnih bivalnih razmer v naših stanovanjih spet na pohodu, nikar ne oklevajte in dajte v predal vrečko s sivko. Nasvet za izdelavo lične blazinice najdete tukaj.
Poznamo več sort sivke, ki se ob drugem razlikujejo tudi po prezimnih lastnostnih. Najbolj razširjene so naslednje sorte:
- Prava sivka (Lavandula vera) ima dobre prezimne lastnosti in lahko preživi vse do 1400 m nadmorske višine in več. Njena cvetlična stebla so kratka in niso razvejana, medtem ko sta lahko oblika cvetnega klasa in barva samih cvetov precej raznolika.
- Širokolistno sivko (Lavandula latifolia) ponekod imenujejo tudi ‘spike’ ali ‘spigo’, verjetno zaradi več klasov na enem steblu. Bolje uspeva v toplejših sredozemskih predelih in cveti kasneje kot prava sivka.
- Francoska sivka (Lavandula stoechas) – njeno ime naj bi izviralo iz starega imena za otoke Hyères ali zlate otoke, od koder naj bi izvirala. Rastlina doseže 40 – 60 cm višine in se odlikuje po zelo privlačnih socvetjih, ki so podobna ananasu. V primerjavi z drugimi sivkami ima raje bolj peščen substrat in cveti nekoliko prej. Na trgu so prisotni njeni križanci, ki se odlikujejo po “metuljastem” videzu in so zelo dekorativni.
- Poznamo še lavandine (Lavandula x intermedia), ki so jih najprej opazili na sivkinih poljih. Delavci so namreč ugotovili, da so nekatere rastline večje od drugih. Gre za hibrid med vrstama L. angustifolia in L. latifolia, za katerega so poskrbele žuželke. Ker pa so križanci sterilni, je razmnoževanje možno le s potaknjenci. Dobro prenaša sušo in vročino.
Sivka za uspešno rast potrebuje odcedna nevtralna ali alkalna tla. Prenesla bo tudi ilovnato podlago, če le ne bo zadrževala vode. Spomladi jo pognojimo, sicer pa ne potrebuje prebogatega substrata. To je skromna rastlina. Namenimo ji osončen prostor na vrtu in jo pustimo čim bolj pri miru. Sivka naj bi na vrtu preživela do deset let in potem naj bi bila potrebna zamenjave. Vendar s pravilno nego lahko zadovoljivo preživi tudi dlje. Poglejmo, kako!
Potem ko je lani poleti sivka odcvetela, smo skrbno porezali cvetje in jo lepo sfrizirali, da je dobila blazinasto obliko. Na ta način je lažje prestala zimo in se ohranila v dobrem stanju.
Sedaj ko se je zima poslovila (upajmo!), je čas, da svoji sivki omogočimo lepšo poletno podobo. Vzemimo čiste škarje in jo temeljito porežimo, brez milosti! Posebno če je naša sivka stara že nekaj let in je nismo nikoli porezali, to storimo brez oklevanja.
Takole, nova podoba res ni najbolj navdušujoča, vendar vam zagotavljam, da tudi lani ni bila. Je pa bila poleti toliko lepša in bujna, brez starikavih in olesenelih rogovil.
Da ne pozabimo čudovite lastnosti te okrasne rastline – sivka se tako kot mnoge druge rastline na našem vrtu razmnožuje s potaknjenci. Ker postajajo dnevi čedalje toplejši, se lahko opogumimo in namnožimo svojo ljubljenko.
Izberimo mlade in neolesenele poganjke.
Odrežimo tam, kjer je poganjek še zelen in mehak.
Običajno je takšnih poganjkov veliko, izberimo najbolj čvrste.
Poganjek očistimo in potaknimo v zemljo. Če dvomite, da je zime res konec, ga potaknite v lonček z zemljo, ki naj nikakor ne bo kisla. Zalivajte zmerno, da ne bo potaknjenec ob vsej moči obupal in segnil.
Takole, sedaj pa zalijmo in čakajmo na sonce, da bo segrelo zemljo in pomagalo naši sivki pognati korenine! Čeprav je zdaj majhna in nebogljena, pa je ta potaknjenec izredno vitalen in se bo v nekaj mesecih lepo razvil v bujno rastlino. Postopek lahko izvajamo kadarkoli, le v največji suši bo treba posvetiti malo več pozornosti zalivanju in začetnemu senčenju.
Ste vedeli, da so ponekod na Krasu uredili nasade sivke? Lani smo že imeli prvo (uradno) žetev. Bomo mogoče tudi pri nas imeli možnost uživati v takšnem razkošju, kot smo ga občudovali v Provansi?
Foto: JS