Vrtnarski in obrtniški sejem v Strassoldu v bližini Palmanove je eden najbolj ekskluzivnih tovrstnih dogodkov v naši okolici.
Med komaj preoranimi njivami spodnjega dela Furlanske nižine, ob drevoredih iz časov Ilirskih provinc, leži tisočletna vasica Strassoldo. Vas je zrasla okoli dveh grajskih kompleksov, ki so dobili ime po grofovski rodbini Strassoldo, ki je v teh krajih izpričana že v zapisih iz 1190. leta. Pogled na gradove prekrivajo stoletna drevesa, kmetijske zgradbe in splet rek in potokov, ki prepredajo kraj. Ta namreč leži na izvirskem območju, saj podtalnica pridre s celotnega območja Alp in Furlanske nižine, tukaj pa privre na površje in oblikuje slikovite in živahne vodne tokove. Ti so nekoč poganjali mline in kraj oskrbovali s kakovostno vodo.
Samih gradov ne bomo opazili, vse dokler ne bomo stopili pred cerkev sv. Nikolaja. Pogled na skrbno urejene stavbe, ki se ob priložnosti sejmov odenejo v bogate romantične dekoracije, pa nas ne sme zavajati. Do konca 80. let prejšnjega stoletja je namreč grajski kompleks životaril v propadajočem stanju. Vrtovi so bili razdejani, zaraščeni in delno prezidani. Marsikatera streha je popustila pod bremenom stoletij, prostore so osiromašili prehodi vojsk med drugo svetovno vojno in po njej, gospodarska poslopja so bila prepolna odpadnega materiala. V gradu je živela le še Elisabetta Strassoldo, ki pa ni zmogla kljubovati propadanju številnih stavb. Nov zagon je obnovi dala Gabriella Williams di Strassoldo, ki se je vrnila iz Anglije in od tam prinesla še optimizem in smisel za dediščino. Z navdušenjem se je tudi lastnoročno lotila obnove, trmasto se je borila proti robidi in rastlinju, odkrivala s cementom prekrite tlake, vodila obnovo streh. Ljubezni in viziji teh dveh žena se moramo zahvaliti, da lahko danes hodimo po sobanah, stopniščih in skednjih, iz katerih veje duh starih časov. V dolgih desetletjih propadanja je ta le obstal in čakal, da ga nekdo spet odkrije.
Danes, ko ni nikjer več sledu o robidi, betonskih plesiščih in odpadkih, so tudi vrtovi zasijali v novo življenje. Potrebnih je bilo kar nekaj tovornjakov nove prsti, odkrivanja starih rastlin in sajenja novih sadik, danes pa se lahko sprehodimo med stoletnimi drevesi, fontanami in rekami, ki žuborijo vsepovsod.
V tem enkratnem okolju, daleč od bučanja množic, dvakrat na leto priredijo vrtnarski in obrtniški sejem, ki je znan predvsem med ljubitelji lepega in umetnostne obrti. Že devetnajst let se namreč vrata gradov odprejo spomladi in jeseni ter v grajske prostore sprejmejo obiskovalce sejmov, ki pa so bolj kot sejem čisto prave razstave. Na vikend ob cvetni nedelji in predzadnji nedelji v oktobru se v notranjih prostorih in na vrtovih gradov namreč zbere vrsta odličnih obrtnikov, dekoraterjev, umetnikov in specializiranih vrtnarij.
Med sprehajanjem se moramo na vsakem koraku ustaviti ob redkosti, umetnini, zbirateljski sadiki. Male stvaritve iz kovanega železa, ptički in žuželke bodo prinesle nekaj čarobnosti v vrtove svojih novih lastnikov.
Iz drugega kota nas gleda kopica malih in velikih ročno izdelanih Ostržkov.
V mavrično paleto so razstavljene prekrasne preje iz volne in svile, pobarvane z naravnimi barvami.
Specializirane vrtnarije ponujajo svoje najboljše sadike. Tako je videti prostor, namenjen telohom.
V gajbicah je razstavljena množica nageljnov. Podobno so svoj prostor dobila še zelišča, vrtnice, perunike itd.
Izbor približno stotih razstavljavcev opravita lastnici Gornjega in Spodnjega gradu, Gabriella Williams Strassoldo in Ombretta Strassoldo. Obenem prevzameta še skrb za dekoracije, ki resnično ustvarijo dodano vrednost in še bolj poudarijo lepoto gradov in vrtov. Lokalnim društvom zaupata skrb za vstopnine, redarstvo pri parkiranju in okprečevalnice v bližini gradov. Na ta način gradita zavezništvo s prebivalci, ki s prireditvijo pridobijo sredstva za delovanje društev in svoj kraj obogatijo z vsebino.
Po ogledu vrtov, s katerim se ne splača odlašati, saj so dnevi spomladi in jeseni prekratki za toliko zanimivosti, se podamo v notranjost. Razstavljavce najdemo tako pod oboki v pritličjih, ki so bila namenjena gospodarskim dejavnostim, kot v sobanah v prvem nadstropju. Iz starih, lepo obnovljenih sten vejejo pripovedi preteklosti, ozračje je očarljivo in mirno. Vsepovsod so izdelki obkroženi z dekoracijami, ki so hkrati razkošne in romantične v svoji brezčasni lepoti.
V enem vikendu prireditev obišče do pet tisoč obiskovalcev. Pretežno so to ljudje, ki se zanimajo za zgodovino, očarljiva doživetja in kakovostne izdelke.
Razstavljeni predmeti so zelo raznovrstni in raznoliki. Takoj ob vhodu smo naleteli na pihalce stekla in oblikovalce keramike.
Mlajše oblikovalke keramike so predstavile nežnejše in sodobnejše stvaritve.
Nekaj je tudi izvrstnih zlatarjev.
Izdelovalcev in oblikovalcev oblačil in tekstila.
Pred našimi očmi se zvrstijo knjigovezci, slikarji, rezbarji, vezilje, čipkarice, izdelovalci najrazličnejših izdelkov, kot so na primer leseni angeli, ki jih je mogoče naročiti posebej za obdarovanca, ali pa male dišeče dekoracije iz mavca.
Zanimiva je ponudba modnih dodatkov, med temi tudi usnjenih ročno pletenih torbic. Ob njih najdemo čevljarja, tkalko, oblikovalce nakita.
Klobučarje s pisanimi klobuki in slamniki.
Sledijo še hišni tekstil, skodelice, ročno izdelana mila, rute, nakit. Prej ali slej nas premami vonj po piškotih, čokoladah, meringah z naravnimi aromami, kave, sokovi in sirupi, sladoled in balzamični kis, ki so dodobra dražili naše nosove s svojimi omamnimi začinjenimi dišavami.
Cvetje, rastline, velikonočne dekoracije, srčka in ptički, vse v Strassoldu nas navdaja s pravljičnim razpoloženjem.
Med potikanjem po notranjosti in zunanjih vrtovih, pod oboki ali krošnjami stoletnih dreves gotovo najdemo navdih za vsakovrstne dekoracije, ki jih bomo še dolgo hranili v srcu.
Vstopnina za sejem znaša 12 €, z njo pa si je mogoče ogledati tako oba gradova kot tudi vrtnarski sejem in stranske pobude. Med letom sta gradova dostopna samo za skupine najmanj dvajsetih obiskovalcev, tako da sta sejma res lepa priložnost za nepozabno doživetje.
Napisala in fotografirala: Jasna Simoneta
Zračni posnetek: spletna stran o Strassoldu