Strowis v Utrechtu: naravi in človeku prijazna nastanitev
V Strowisu v Utrechtu so nam prvi petek v juliju leta 2002 skupaj z zajtrkom postregli čepke za ušesa: »Ponoči jih boste potrebovali. Zvečer imamo tradicionalni žur. Divje bo. Galama. Raztur.«
Sr…, smo se malo zaštrikali z izbiro hostla. Doslej je bilo super, da pa bomo po celodnevnem delu na seminarju poslušali rjovenje in dretje, hej, a je to všteto v ceno?
»Če hočete, lahko tudi vi pridete na žur. Vabljeni.«
Pod večer, ko smo se vračali, je iz kuhinje dišalo po lazanjah, fantje so obešali svetlobne girlande po dnevnih prostorih in atriju, vrata, ki so sicer skrbno zaprta, so na stežaj vabila z ulice nekdanje hišne stanovalce in obiskovalce. Začelo se je: malo je zadišalo po travi, pa ni bilo hudega, steklo je nekaj pira po sindikalnih cenah, punca iz prvega nadstropja je vzela saksofon – in igrala, trije Rusi so tudi špilali, ljudi je bilo vedno več, malo se je plesalo, veliko čvekalo, bilo je nadvse fajn … tam do treh ponoči, ko je slovenska ekspedicija omagala in šla spat. Čepkov ni potrebovala. Do drugega nadstropja je prihajalo ravno prav muzike za uspavanje pod nizozemskim nebom.
Ko smo zjutraj ob pol osmih vstali, je bilo vse pospravljeno, ampak res čisto vse, girlande snete, ozvočenje umaknjeno, v dnevnem prostoru so spet (preveč) dehtele bele lilije v vazi, le natakarica je z drobnimi očkami zaspano točila kavo.
Strowis je na mojem seznamu hotelov in hostlov že takoj dobil dosti točk, od tistega magičnega večera jih ima vse. Žal je žur v njem samo enkrat na leto, če se ne motim, prvi petek v juliju, toda hiša z osebjem ostaja. Stara visoka hiša na Voorstraatu 71 z zgodbo, ki sega v 18. stoletje.
Novejše poglavje se začenja leta 71, ko so jo zasedli skvoterji: v pritličju so uredili filmsko in koncertno dvorano, kavarno in shajališče, v dveh nadstropjih zgoraj so bili bivalni prostori. Da bi se leta 1993 preostali stanovalci izognili izselitvi, so se neke pivske noči domislili ideje o odkupu stavbe in dela sosednjega posestva, v kateri bodo potem uredili pivnico, varilnico piva, restavracijo, mestni park, koncertno dvorano, nekaj stanovanjskih prostorov in hostel.
Da bi vse te podjetne načrte udejanjili, so ustanovili sklad in se lotili dela. Od petih projektov so uspeli uresničiti dva: politično-kulturni center ACU za vogalom in hostel Strowis. Varilnica piva je našla prostor drugje, mestnemu parku pa so se pobudniki odpovedali. Jeseni leta 1998 je hostel Strowis po 18 mesecih prezidav in obnove odprl svoja vrata, in sicer z denarno podporo mnogih somišljenikov, simpatizerjev in neprofitnih organizacij.
Ko čez par let, leta 2008, v družinski zasedbi spet pozvonimo na Voorstratu 71, se nam vrata odpro v po nizozemsko počasno sosledje dogodkov in prostore z mirnim utripom. Usedemo se za mizo v jedilnici in čakamo, da dolgolasi ostareli dolgin pooočaaasi izpolni vse formularje – zdi se nam, da bi bil tip lahko še iz prve garniture tukajšnjih prebivalcev, skvoter. Mlada punca nas nekoliko plašno vpraša, ali smo za kako pijačo, medtem ko dva fanta pospravljata po zajtrku. Oziramo se naokrog: visoki stropi, smrekovo temnozelen oplesk, originalno stavbno pohištvo je samo obnovljeno in prebarvano v odtenku lipovega cveta. Mize, stoli, zofa, omare in police, vse je reciklirano. V ozadju je urejena priročna čajna kuhinja, stopnice pa vodijo v prvo in drugo nadstropje s sobami z do štirimi posteljami in sobami s skupinskimi ležišči. Vodilo Recikliraj! v zmerni meri velja tudi tukaj, sicer pa je vse zelo čisto. In sveže rjuhe prijetno hrustajo. Skoraj še najstnica pometa hodnik – nikamor se ji ne mudi.
Med pogovorom s Tonom, še enim iz stare garde, izvemo, da ustanova deluje po načelu socialnega podjetništva. V njej dobijo delo mladi, ki so prekinili šolanje in so se znašli na tvegani čistini. V hostlu se pod vodstvom starejših (na prijazen način, se nam zdi) navajajo na dolžnosti in obveznosti in dobivajo delovne izkušnje. Po teh pojasnilih nam je bolj jasno, zakaj je v stavbi toliko mladega osebja. Zelo prijetni in zagnani so, od običajnih hotelskih profesionalcev pa se zlahka ločijo zaradi zavidljive količine piercingov, dredov in tetovaž.
Gostje še zdaleč niso samo mladi, mnogo je tudi družin ali starejših popotnikov. Carole z velikimi sivimi kodri in ostro bradico iz Kanade je ob našem bivanju že dve leti potovala po svetu. V Strowisu se je kar nekam zataknila, kot da bi ji tisto mirno razpoloženje godilo na stara leta. Ob večerih je posedala na zofi v dnevnem prostoru, brala knjigo in vmes z lucidnimi pripombami posegala v pogovore naokrog. Da, pozna Ljubljansko Celico, tudi ta je očarljiv hostel. Ko se bo naveličala Utrechta, bo odpotovala proti Skandinaviji. Ah, stara leta so nekaterim prijazna! Otroci so v svojem kotu našli starega konjiča in slikanice, čaka jih še odkrivanje atrijskega vrta z ribnikom in rastlinjem iz narave. Mladi so si v čajni kuhinji pripravljali večerjo, Utrecht jih je zlakotnil. V hostlu strežejo samo zajtrke, in to vegetarijanske, z živili iz ekološke pridelave.
Utrecht v samem središču Nizozemske je srednjeveško mesto in z mnogimi kulturnimi spomeniki in z gotsko katedralo. Njen 112 metrov visoki zvonik je že 600 let simbol mesta. V mestu deluje znana, zelo stara univerza, ki je ena največjih in najboljših v Evropi. Poleg univerze s 25.000 študenti privablja okrog 30.000 študentov z vsega sveta še Hogeschool van Utrecht, fakulteta za profesionalne študije.
V bližini mesta je na ogled bogat botanični vrt. Izposodite si lahko kolo in raziskujete podeželje ali najamete ladjico za plutje po kanalih. Ker je v mestu veliko mladih, zabave ne manjka. Tudi do Amsterdama ni daleč. Zunajpenzionska ponudba in vstopnice za znamenitosti in prireditve so dokaj zasoljene, vendar se da preživeti tudi s kruhom, edamcem in speculaasi. Sploh pa gostilne in lokali s hrano pustijo popotnika lačnega od 15. ure do večera – red mora biti, tudi pri hrani. Zato so pa rože poceni in v soboto popoldne na priložnostni cvetlični tržnici blizu Strowisa šopke kar raz-pro-da-ja-jo. Ko se vračam v hostel, imam polno naročje razkošja iz makov, staroveških vrtnic in kal. Za malo evrov.
V Strowisu lahko prespite že za 15,5 evra na noč, enoposteljna soba stane 60 evrov na noč.