Damjan Ovsec bogato predstavlja ljudsko in liturgično praznovanje velike noči ob pomladanskem ekvinokciju
Pri založbi Modrijan je tik pred veliko nočjo izšla razkošno ilustrirana monografija Damjana J. Ovsca Praznovanje pomladi in velike noči.
Rdeča nit te izjemno bogate in primerjalno zasnovane knjige sta cerkveno-liturgično in ljudsko tradicionalno praznovanje velikonočne dobe in časa ter pripadajočih praznikov, ki sta umeščena v pomlad in pomladanski ekvinokcij. Kristjani takrat praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Veselje ob tem dogodku pa se v tem obdobju ni znašlo po naključju, praznik sam ima korenine v starih poganskih navadah, ko se je praznovalo prihod pomladi, začetek novega cikla in življenja.
Maksim Gaspari: Velika noč
Na našem ozemlju je obdobje od pusta preko posta do velike noči in naprej do binkošti bogat preplet ljudskih običajev in verskega obredja. Ker pa se nit obhajanja običajev trga in ker jih v marsikaterem segmentu izrinjajo instantne potrošniške različice, je knjiga primerno branje za vse, ki se želijo podučiti o bistvu teh praznovanj in o različnih pojavnih oblikah v indoevropskem svetu. Podrobno sta predstavljena mitološki svet in teološka razlaga. Bralci spoznavajo razvoj običajev pri nas in ne nazadnje dobivajo nove ideje za ustvarjanje svojega praznovanja. Kajti vsakdo potrebuje praznovanja. Na koncu prevlada spoznanje o prepletenosti vseh teh običajev po vsej stari celini.
Zakaj naj mi, ustvarjalci domačih zavetij, preberemo to knjigo? Naša praznovanja lahko osmislimo z njihovo razlago, pri krašenju doma pa črpamo nove navdihe iz ljudske dediščine.
Franc Grom z Vrhnike ustvarja izjemne pirhe, z novo tehniko luknjanja krhke jajčne lupine poustvarja vzorce iz ljudske dediščine.
Politični sistemi in režimi se spreminjajo, na istem teritoriju umirajo in se rojevajo nove države, oblast religijo in verske praznike enkrat podpira, drugič prepoveduje, ljudje pa – verni, neverni in nejeverni – mirno jedo pirhe, šunko in potico.
Damjan J. Ovsec
Damjan J. Ovsec (1949) je etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar, publicist in prisega na svoj meščanski status. Leta 1973 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študij pa nadaljeval na finskih univerzah v Helsinkih in Turkuju. Od leta 1989 je v svobodnem poklicu.
Preučuje meščanstvo, njegovo identiteto in kulturo, še posebej v Ljubljani, praznovanja in praznike ter s tem povezane šege in navade, raziskuje verovanja, vraže in praznoverje, mite in simbole ter popularizira etnološko in kulturno dediščino Slovencev. Napisal je 10 knjig ter okrog 1000 poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov. Od sedemdesetih let je sodeloval z mnogimi domačimi in tujimi radijskimi ter televizijskimi postajami (več kot 1500 oddaj).