Keramika Rae Dunn – a je res tako lahko lončariti?
Ali ste si kdaj želeli lončariti? Malo pogneteš glino, jo daš na lončarsko vreteno, ga poženeš – vrrrr, vrrr, evo, tu je šalca, tu skleda, pa komplet krožnikov, še nekaj glazure, in je vprašanje posodja rešeno! I ja bih to, tata!
Rae Dunn iz San Francisca se že dobro desetletje in pol ukvarja s keramiko in tako na prvi pogled je ženska, ki je sicer po izobrazbi industrijska oblikovalka in je delala v modni in grafični industriji, nekega jutra ostala brez skodelice. Ker je prej kot na trgovino s porcelanom naletela na glino in lončarsko peč, je na hitro pognetla kepo gline – kar je ratalo, je pa ratalo!
Pa ja! Kar poskusite še vi, hitro boste uvideli, da je navidezna nepopolnost pravzaprav začetek popolnosti. Lončarko navdihuje narava s svojimi oblikami. Rae igra klavir, slika in veliko potuje in se napaja ob različnih kulturah, najbolj pa se zgleduje po japonski keramiki. In po tradicionalnem japonskem estetskem konceptu wabi sabi: lepo je nepopolno, nestalno in nedokončano, saj nič ne traja, nič ni končano, nič ni popolno.
Njena keramika je taka, da prepoznavamo odtise njenih prstov, poteg z dlanjo – potem pa preseneti s strogo urejenim napisom, kdaj celo pobranim iz slovarja ali enciklopedije, vendar največkrat s humornim podtonom. »Ne zdi se mi, da je moje delo odziv na zapleteno sodobno življenje. Vendar sem prepričana, da je treba upočasniti tempo in poiskati resnično osebno zadovoljitev. Želim si, da v svojem ustvarjanju najdem ravnovesje med izražanjem občutkov globoko v sebi in ustvarjanjem veselih občutkov, ki se bodo morda dotaknili tudi drugih.«
Oja, zelo bi bila vesela, če bi danes popoldne lahko popila svoj čaj iz njene skodelice, piškote naložila na pujsaste krožnike in svojemu življenju dodala sol iz njene solnice (vse to in še več prodaja spletna trgovina Etsy).