V teh dneh na vrtovih in zelenicah že lahko opazimo prve cvetoče vzpenjavke.
Morda nas tudi že na domačem vrtu razveseljujejo s čudovitim cvetjem in omamnim vonjem, ki je še posebno izrazit v večernem času.
Vzpenjave rastline polepšajo vsak vrt in ponujajo nešteto možnosti za domiselno oblikovanje. Z njimi skrijemo pomanjkljivosti ali poudarimo nekatere dele vrta. Ponujajo zaščito pred pogledi in vetrom, ozelenijo balkon ali teraso ali obrastejo propadlo drevo.
Ker se počasi bližajo vroči dnevi, je čas, da si z njimi ustvarimo potrebno poletno senco ali intimen kotiček na vrtu. Ker vzpenjavke nimajo debla, potrebujejo oporo, ki jim jo dajejo kovinske, lesene ali betonske konstrukcije. To so lahko mrežne ograje, ki jih želimo ozeleniti, drevesna debla, neprivlačni betonski stebri, vrtne ute, pergole …
Večina plezalk jeseni odvrže svoje liste, tako da jih posadimo tja, kjer nam dajejo zaščito v poletnem času in nas razveseljujejo z bogatim barvitim cvetjem, omamnim vonjem in spreminjanjem skozi letne čase (sroboti, akebija, glicinije, vrtnice, jasminova troba, kovačniki …).
Zimzelene vzpenjavke, kot sta bršljan in pisanolistna trdoleska, pa nam dajejo zaščito skozi vse leto. Obe sta tudi odlični prekrivni raslini.
Za vsak predel vrta, naj si bo sončen ali senčen, bomo našli primerno plezalko, kajti izbor rastlin je zelo širok.
Sadimo jih v dobro pripravljena tla: ustrezna bo vrtna zemlja, ki jo prerahljamo ter ji dodamo kompost ali gnojilo. Če so tla težka in zbita, dodamo nekaj mivke. Pred sajenjem rastlino dobro zalijemo ali potopimo v vodo, odstranimo posodo in posadimo ter dobro zalijemo.
Pa si oglejmo nekaj vzpenjavk:
ČOKOLADNA AKEBIJA (AKEBIA QUINATA)
Proti koncu aprila cvetoča ovijava vzpenjavka, primerna za sončno in polsončno lego, s čudovitimi vijoličastimi cvetovi, močno rastoča, nezahtevna, obrezovanje po potrebi, v jeseni se razvijejo klobasasti plodovi.
GORSKI SROBOT (CLEMATIS MONTANA »RUBENS«)
V aprilu in maju bogato cvetoč srobot svetlo rožnate barve, ki se močno razraste. Opojno diši, je neobčutljiv in nezahteven. Ustreza mu sončna in polsončna lega. Ob sajenju ga posadimo nekoliko globlje in ob koreninah posadimo prekrivno trajnico, da ima »noge v senci«.
Obrezujemo ga le, če se preveč razraste.
GLICINIJA (WISTERIA SINENSIS – kitajska, WISTERIA FLORIBUNDA – japonska)
Proti koncu aprila cvetoča, opojno po medu dišeča ovijalka z modrimi, lilastimi, rožnatimi ali belimi cvetovi. Potrebuje močnejšo oporo, ker se močno razraste. Potrebuje obrezovanje spomladi in poleti, cvetenje je obilnejše, če veje napeljemo bolj vodoravno. Dobro uspeva na topli sončni legi.
HIBRIDNI SROBOT (CLEMATIS THE PRESIDENT)
Cveti spomladi, velikocvetni cvetovi so vijoličastomodre barve. Uspeva na sončni in polsončni legi. Razrast je šibka, v višino okrog 2 metra.
HIBRIDNI SROBOT (CLEMATIS NELLY MOSER)
Zacveti pomladi, cvet je velik, svetlo rožnat s temno rožnatimi črtami. Uspeva na sončni do polsončni legi. Razrast je šibka, v višino okrog 2 metra.
KOVAČNIK (LONICERA X BROWNII »DROPMORE SCARLET«)
Ima modrikasto zelene liste in majhne, prijetno dišeče oranžnoredeče cvetove, ki zacvetijo v juniju. Razraste se od 2 do 3 metre. Je nezahtevna rastlina, primerna za sončno in polsončno lego.
PISANOLISTNA TRDOLESKA (EUONYMUS FORTUNEI »EMERALD GOLD«)
Je vednozelena pisanolistna plezalka, lepa skozi vse leto, še posebno spomladi, ko poženejo novi poganjki. Je nezahtevna, lepše obarvana na sončni legi. Po potrebi jo obrezujemo.
BRŠLJAN (HEDERA HELIX)
Zelo primeren je kot prekrovna rastlina in kot plezalka za senčne predele, zelena skozi vse leto. Dobro prenaša obrezovanje. Paziti moramo, da ne zaide na fasado, ker jo z oprijemalnimi koreninami poškoduje.
VRTNICE (ROSA SP.)
Popenjave vrtnice se med seboj razlikujejo po barvi cvetov in razrastu. Ustreza jim sončna lega, dobra humozna prst. Potrebujejo oporo, kamor jih privezujemo. Paziti moramo, če se pojavijo bolezni ali škodljivci.
tekst in foto: Mojca Popelar