Ustvarjalno središče v prenovljeni vasi na robu Krasa.
Pedrovo je majhno naselje nad dolino Branice in na robu Krasa. Vasica je po drugi vojni počasi dolgo umirala. Življenje se vrača vanjo, Ustvarjalno središče Abram osredinja dogajanje v njej.
Najprej opozorilo: ime kraja nikakor ne odslikava tistega, na kar najprej pomislite. Baje da niti ne izhaja iz imena morebitnega zavetnika sv. Petra ali osebnega imena Peter – no, ime bi lahko nastalo iz romanskega poimenovanja pietra – kamen in je povezano s kamenjem – saj smo na Krasu. Toliko o tem.
Položna vaška cesta, ki pelje od ceste Branik – Komen, vodi skozi redek gozd, ki je izpodrinil nekdanje vinograde, potem ko so ljudje odšli. Pred dvema desetletjema je kazalo, da bodo čisto vsi vaščani odšli: nekateri v dolino, drugi na oni svet. In si bo narava vzela nazaj, kar je njenega, spomin na vas z največjim vinskim sodom tam okoli pa se bo krhal tako, kot se bodo sesedali zidovi. Dandanes pa je vas urejena, večina hiš je obnovljenih – nekatere celo zgledno, vsaj ob koncu tedna in poleti je živo. Vasica si je pridobila tudi stalne prebivalce, to poletje se jim bo pridružila še ena družina. Nekoč je v njej živelo 110 ljudi, samo v Abramovi hiši jih je bilo dvanajst.
Na začetku naselja stoji cerkvica s portalom iz leta 1635, posvečena Svetemu Duhu. Obnovljena je in kdaj so v njej priložnostni kulturni dogodki. Od cerkve se zložno razteza naselje, ki je dobro prestalo povojno stihijsko obračunavanje s stavbno dediščino. Nekdanji prebivalci niso prav veliko prezidavali, novi lastniki hiš večinoma spoštujejo delo in dosežek prednikov. Vendar niso kmetje, zato se njihove počitniške hiše prilagajajo drugačnim bivanjskim potrebam. Sreča, te potrebe niso zvedene na poasfaltirano sleherno ped dvorišča, žar kot sodobno kapelico in udarno fasado.
Cerkev Sv. Duha
Cerkev Sv. Duha, notranjščina
Skoraj vse hiše so že dobile nove lastnike in skoraj vse so obnovljene. Sprani rdeči zvezdi na hlevu pa le še ostajata – Primorci so osvoboditev 45. leta pričakali po četrtstoletni italijanski nadvladi. Stavbe ostajajo v svojih starodavnih garbaritih, ometi so v očem prijazni beli ali svetlih odtenkih.
Škarpe in ograje se da videti v avtohtonem gradivu, kamnu. Odkrivamo portale, okenske okvirje, planete pod nadstreškom, star kamniti vodnjak, špalir za trto na pročelju in prepoznavamo njihove metamorfoze tam od konca 18. stoletja preko medvojnih gradenj do dandanes. Čisto na koncu vasi je podjetno obnovljena hiša v nežni rumeni barvi – kip Marka Pogačnika kaže, da se lastniki ukvarjajo z umetnostjo. Na drugem koncu prenavlja izseljenka, kanadska Slovenka, ki bi lahko kje v belem svetu kupila počitniško hišo. Ona pa si ustvarja sodoben počitniški dom z avtohtonimi gradivi.
Hiše obroblja nekaj njivic in gred, kjer uspeva zelenjava za sproti. Naj nam bo žal, da je kmetijstvo umrlo? Ali bi intenzivno obdelovanje zemlje ustvarjalo več slabega kot dobrega?
Morda je vas taka tudi zaradi Abramove domačije?
Polona in Peter Abram pa sta se odločila zaživeti v takrat umirajoči vasi pred 18 leti. On kipar, slikar in grafik, po rodu iz bližnje vasi; ona režiserka iz Kranja, iz selitve ne delata nobene zgodbe: mlada družina mora nekje živeti, tu pa so bile nepremičnine takrat dosegljive. »Če preračunamo v evre, sva za 12.000 evrov dobila hišo z vrtom in vso opremo, celo ‘s šivankami’ – zdaj so cene podobnih nepremičnin dosti višje,« pravi Polona. »Vse skupaj sva si predstavljala zelo preprosto: malo potreb, malo stvari,« doda Peter, »toda čas dela po svoje, tako da je naše življenje zdaj drugačno od tistih predstav.«
Če prej ne, z otrokovim prihodom ugotoviš svojo vraščenost v sodobne civilizacijske potrebe. »Prenavljala sva eno sobo na leto in izhajala iz hiše.«
Oba sta vesela sožitja »staroselcev« in novih prišlekov, ki se kaže tudi v skupni skrbi za urejenost in čistočo naselja. Pa cesto sami urejajo in kosijo brežine ob njej.
Kot se je levila hiša v novo podobo – v prijaznem in plodnem sožitju s staro, tako je njuno delo preraščalo v širše delovanje, poimenovano zdaj z Ustvarjalnim središčem Abram.
V treh letih se je zvrstilo okrog 80 prireditev, njihova rdeča nit so ozaveščanje, osebnostna rast, ustvarjalnost. »Kadar pride do sinergije udeležencev, smo zadovoljni!« pravita Polona in Peter, vendar pristavljata, da je gospodarska kriza razredčila obisk. »Ljudje so utrujeni, zasičeni, raje si poiščejo zabavo. Za osebnostno rast pa potrebujemo energijo.«
Večnamenska dvorana
Program raste spontano v skladu z motom domačije »za odprt pogovor med različnimi pogledi na ustvarjalno rast in smisel bivanja«. Ob kulturnih dogodkih prirejajo delavnice na temo vzgoje, duhovnosti, odpirajo zgodovinska vprašanja … »Ali ste se kdaj vprašali, kakšne posledice je na tem območju pustila prva svetovna vojna s soško fronto? Še vedno odseva v življenju sodobnih rodov. O tem je govoril Matjaž Budkovič,« razlaga Polona, ki »ima čez« organizacijo dogodkov.
Mnogi naključno zaidejo(mo) v to vas. Potem obstanemo v tihem gnezdu nad mrmravo Vipavsko dolino spodaj. Želeli bi ostati vsaj toliko, da vidimo eno pot sonca čez nebo. In prespali bi. »Od letos sta v vasi urejena dva apartmaja z desetimi ležišči,« pove Polona.
Ustvarjalno središče Abram izdaja tudi knjige.
Ideja za pohodniški izlet
Branik– Pedrovo–Šumka–Pedrovo–Cvetrož–Branik
3 ure 30 minut
Iz Branika gremo na cesto za Komen, na koncu vasi zavijemo desno po poti proti železniški postaji. Nato zavijemo levo na stezo in gremo pod železniško progo. Po markirani poti se vzpnemo na Pedrovo. Pot nadaljujemo po kolovozu, ki se rahlo vzpenja do križišča, kjer stoji mogočna lipa. Tu zavijemo levo in po lepem kolovozu hodimo približno en kilometer. Potem zavijemo desno na slabši kolovoz in po njem prepešačimo do vrha 533 m visoke Šumke, kjer je prazgodovinska kamnita gomila.
Vračamo se po istem kolovozu do glavnega, zavijemo desno in hodimo po njem kakšen kilometer, potem skrenemo levo na pot, ki nas ponovno pripelje do Pedrovega. Od tam se po markirani poti spustimo do Cvetroža in nazaj do Branika.
Dogodki v Ustvarjalnem središču Abram
O delavnicah, predavanjih, kulturnih dogodkih lahko vse izveste tukaj.
Mi pa naštevamo bližnje dogodke:
14. junij 2009
Koncert besede: pesmi Nataše Konc Lorenzutt iz zbirke Jezik molka in muziciranje violinistke Klare Gomboc.
20. junij 2010
Delavnica Matjaža Regovca: Delo s sanjami – jungovsko psihoanalitski pristop
25. junij 2010
Delavnica obdelovanja kamna pod vodstvom Petra Abrama: Sledovi v kamnu
26. junij 2010
Žar nove pesmi – ustvarjalno druženje za ljubiteljske pesnice
USTVARJALNO SREDIŠČE ABRAM
PEDROVO NAD BRANIKOM
05 30 57610
info@abram.si
Pedrovo nad Vipavsko dolino Branice se je prerodilo v ustvarjalno središče, predvsem po zaslugi Polone in Petra Abrama.
