Falenopsisi vseh barv s prekmurskih ravnic izkoriščajo energijo Zemlje in Sonca.
V Prekmurje se po novem gre tudi ne le po bučno olje, meso iz tunke, gibanico, ampak tudi po orhideje, predvsem po falenopsise v Ocean Orchids. Tam jih že (ali šele) nekaj let pridelujejo na veliko, toliko, da lahko vsako leto dobi vsaka Slovenka svojo, pa jih še ostane 200.000. V rastlinjakih, ki merijo tri hektarje, letos načrtujejo širitev proizvodnje še za 7000 kvadratnih metrov.
Seveda žitna polja ostajajo, toda v vasi Dobrovnik na tromeji Slovenija-Hrvaška-Madžarska je pred petimi leti zrasel rastlinjak za vzgojo orhidej. Če se odpravite na izlet in po nakupih v rastlinjak, povprašajte domačine ali na bencinski črpalki, saj je pot do rastlinjaka med polji ob robu kraja dokaj slabo označena. Ko boste zagledali pred seboj velike steklene stavbe pod širnim nebom, se vam bo zazdelo, da ste na flamskih ali nizozemskih ravnicah, kjer poteka industrijska pridelava od paradižnika do orhidej. »Dokler nisem videla tamkajšnjih rastlinjakov, se je tudi meni zdelo, da smo veliki,« se zasmeje naša gostiteljica Brigita, ki je od vsega začetka v podjetju. Energična ženska nima vrtnarske ali agronomske izobrazbe, vendar o rastlinah govori z gotovostjo insajderja.
Orhideje so nekoč gojili le premožni meščani z domačimi vrtnarji – spomnite se, šele pred dvajsetimi leti smo prav z nakupi prvih uvoženih falenopsisov po naših cvetličarnah podirali mit, da se teh rastlin ne da gojiti v običajnih blokovskih stanovanjih ali stanovanjskih hišah! V avli, ki je namenjena obiskovalcem in nakupovalcem in kjer je tudi trgovina, so na voljo v vseh velikostih in barvah in v čudoviti kondiciji.
Iz avle stopimo v rastlinjake, ki so običajno zaprti za obiskovalce. Postane nam vroče in lovimo sapo sredi visoke vlage. Falenopsisi prihajajo iz tropov in imajo radi vlago. Šobe pod stekleno streho jim vdano strežejo z vedno novimi izpuhi pare. Za ogrevanje poskrbi mati Zemlja, saj se rastlinjaki ogrevajo z geotermalno energijo. Energijo za ogrevanje prispeva termalna voda, zato je proizvodnja bolj ekološka od konkurentov, ki rastlinjake ogrevajo s fosilnimi gorivi, saj ni emisij toplogrednih plinov v okolje. Dobrovnik je leži dobrih 1000 kilometrov južneje od Nizozemske in ima okrog 10 odstotkov več svetlobe, kar pripomore k hitrejši rasti orhidej. Zaradi izkoriščanja obnovljivih virov energije izpustijo v zrak 20-krat manj ogljikovega dioksida kot njihovi evropski konkurenti.
Primerjalni prednosti, geotermalno ogrevanje in geografsko pogojenega več sonca kot više na severu, pomagata podjetju do uspeha. Tretji njihov adut je zanesenjaštvo v osebah nekdanjih sošolcev Romana Ferenčaka in Tomaža Jevšnika, ki svoje strokovno znanje objavlja tako na spletu kot v knjigah. Sledi mu okrog zavzetih in strokovno izurjenih sodelavcev – poglejte seznam in teme njihovih diplomski nalog. Roman Ferenčak in Tomaž Jevšnik sta tudi zaradi krajšega obdobja dela in življenja na Nizozemskem tesno povezana s tamkajšnjimi strokovnjaki in trendi tega posla. Podjetje želi postati vodilni proizvajalec orhidej v tem delu Evrope, zato so najpomembnejši trgi sosednje države: Madžarska, Italija in Hrvaška, da tako izkoriščajo vse prednosti svoje geografske umeščenosti, saj imajo rastline od tu precej krajšo pot do Dunaja, Budimpešte, Benetk. Prevoz je namreč pomembna postavka v končni ceni na trgovskih policah – pa tudi prinaša tveganje za gracilne lepotice.
V rastlinjaku vsak teden pripravijo za prodajo okoli 23.000 rastlin. Si predstavljate, koliko zalivanja je to? Vse lončnice zalivajo z deževnico, ki jo zberejo na treh hektarjih rastlinjakovih streh, seveda avtomatsko. Tudi drugi procesi so avtomatizirani, na primer »palčkanje« za oporo cvetnih stebel. O razsežnosti rastlinjaka govorijo kolesa in skiroji, ki omogočajo hitrejše premikanje med neštetimi platoji z rastlinami. Teh v podjetju Ocean Orchids ne razmnožujejo, ampak uvažajo nekaj centimetrov velike klonirane sadike, in to iz dveh velikih svetovnih središč, iz Nizozemske in s Tajvana. Za nabor vrst se odločajo po katalogih, kar se obnese, gojijo naprej. Večinoma vzgajajo le en rod falenopsisov, ki je dokaj enostaven za oskrbo, katleje, cimbidije, dendrobije … pa lahko vidimo v tropskem rastlinjaku, kjer jih gojijo bolj za svojo dušo.
V letih proizvodnega ciklusa so za vzgojo izbrali okoli 60 sort falenopsisov, ki se razlikujejo po barvah in velikosti rastline in cvetov. In če ste doslej vsako leto odvrgli odcvetele in usahle rastline, se zamislite: menda obstajajo tudi več kot pol stoletja stari primerki, ki neprenehoma obnavljajo liste in cvetijo. Kje pa ga vi polomite?
V podjetju traja proizvodni cikel od posaditve rastlinic do prodaje cvetočih primerkov leto dni. Najprej so v rastni komori šest do sedem mesecev, nato sledi faza tropskega hlajenja (ki spodbudi cvetenje) in nato tropsko poletje. Vsak teden se v naslednjo fazo pomakne novih 26 tisoč rastlin, prav toliko jih vsak teden odpeljejo na trg. Napak ne sme biti, ne preveč ne premalo zalivanja, ne nihanj temperature, kajti orhideje si vse zapomnijo in se čez mesece maščujejo z manj obilnim cvetenjem.
»Sicer pa neprenehoma testiramo najnovejše sorte z vedno novimi barvami in vzorci: veliko je sort manj običajnimi barvami cvetov, kot so oranžni, modri in zeleni odtenki, veliko je tudi cvetov z lisami ali pikami. Tudi na področju velikih belih sort bomo nadaljevali delo, predvsem v smeri kaskad, pravi Tomaž Jevšnik. Testiranje in uvajanje novih križancev je dolgotrajen postopek. Kateri pa so Brigiti najbolj všeč? »Beli,« reče, »te so čista eleganca.«
Podjetje Ocean orhidcs se je lani z velikega vrtnarskega sejma Hortifair v Amsterdamu, kjer poteka tudi tekmovanje gojiteljev rastlin, vrnilo s srebrno in zlato medaljo med velikocvetnimi falenopsisi za svoji orhideji, ki sta vzgojeni v kaskadnem stilu, prevešavem stilu. S svojo sorto Ocean Pacifik je bilo tudi nominirano med deset najboljših sodelujočih rastlin na sejmu. V avli se razkazuje obiskovalcem: visoka čvrsta rastlina s trdnim, upognjenim steblom, na katerem so premenjaje se nanizani veliki, skoraj preveliki snežno beli cvetovi. To je nov japonski križanec, njegov cvet meri kar 16 centimetrov. Japonski gojitelj jim je podelil pravice za zaščito sorte v Evropi na podlagi truda, ki ga vlagajo v proizvodnjo prevešajočih oziroma kaskadnih falenopsisov. Ta stil vzgoje izvira iz Japonske in zahteva več ročnega dela. Nagrajenca lahko kupimo.
Navadnih gospodinj, upokojencev, mladih družin na počitnicah, ki so se prejšnjo soboto odločili za obisk rastlinjakov, morda ne zanimajo načrti, da bodo v podjetju zgradili tudi rastlinjak za vzgojo sadik in da ob pridelavi rastlin raziskujejo in izkoriščajo obnovljive vire energije. Morda niti ne vedo, da kar 75 kilometrov cevi ogreva stekleno kraljestvo, njim se pridružujejo še neštete cevi za zalivanje in rošenje.
Morda ne vedo veliko o orhidejah in jim je malo mar za vse botanične podatke – in vendar skoraj vsak odhaja s svojim deležem razkošja v rokah: tej ženski seveda pritiče močno pink cvetoča lepotička, ta moški za kdove katero kupuje veliko belo sorto. »Opažamo, da jih vedno več jemlje cvetoče orhideje kot nadomestek za šopek – po cvetenju jih zavržejo in kupijo nove. To je v zahodni Evropi ustaljena praksa, pri nas pa pojav zadnjih let. Vendar se je znanje o gojenju orhidej, predvsem falenopsisov, v zadnjih letih zelo izboljšalo in kupci ne delajo več osnovnih napak v zvezi s temperaturo, zalivanjem in svetlobo. Tisti, ki orhideje po cvetenju ne zavržejo, imajo težave s presajanjem, ki je nujno po dveh do treh letih po nakupu,« pravi Tomaž Jevšnik.
»Pred božičem največ prodamo belo cvetočih rastlin, spomladi pred veliko nočjo so zaželene rumene,« razlaga Brigita. In dodaja, da kupcem pomagajo tako z nasveti na spletu kot s tiskovinami.
V naslednjem prispevku bomo predstavili tropski vrt Ocean orchids, kjer uspevajo kavovec, mangovec, poprovrec, kjer so se že obirale banane in ananas.
Ocean Orchids, d.o.o.,
Dobrovnik 297,
9223 Dobrovnik
Odpiralni čas:
od ponedeljka do petka: od 8 do 17. ure,
v soboto od 8. do 16. ure
Tel. številka (02) 573 73 05
E-naslov: info@oceanorchids.si
V Prekmurje smo šli v Ocean Orchids po orhideje, saj jih v treh hektarjih rastlinjakov pridelajo vsako leto vsaj eno za vsakega drugega Slovenca, pomagata pa jim Sonce in Zemlja.
Foto: MK