Milano 2014 – Rossana Orlandi

Rossana Orlandi se uvršča med najbolj vplivne osebnosti na področju raziskovanja novih trendov v oblikovanju.

 

Obisk milanskega tedna oblikovanja je tudi dobra priložnost za ogled razstavnih prostorov kultne poznavalke in raziskovalke trendov v oblikovanju Rossane Orlandi, v neposredni bližini milanskih zaporov, na ulici Matteo Bandello. Najdemo jih v starejšem poslopju, nekdanji šivalnici kravat, ki skorajda ni bila deležna obnove, zato ponuja zanimivo dekadentno kuliso novim kosom sodobnega oblikovanja. Obisk prostorov, povezanih z ozkimi hodniki, prehodi, stopnišči in dvorišči, ki so se neverjetno izognili varnostnim predpisom za javne kraje, zahteva kar precej raziskovalnega duha, saj je marsikatera soba skrita v kletnih prostorih ali za vogalom na katerem od dvorišč. Zato se ne čudite, če boste doma ugotovili, da se vam je izmuznil kateri od oblikovalcev, ki ste si ga zelo želeli ogledati – morda je bil prav v tisti sobi, za katero ste menili, da je kurilnica. Kakorkoli, iz galerije Rossane Orlandi boste gotovo odšli polni vtisov in navdiha, pa naj vas zanimajo prefinjene oblike sodobnega oblikovanja ali pa ideje za recikliranje in predelavo odpadnih materialov. Sodobno oblikovanje je namreč še kako prežeto z zavestjo, da živimo v času, ki nujno zahteva razmislek o obnovljivih virih in novih materialih. 

Na vhodu nas pozdravi izložba z izdelki, ki jih je za londonsko hišo Sè, pod vodstvom Pavla Schtakleffa, oblikovala Nika Zupanc. Kolekcija III se sklicuje na obline iz zlatih petdesetih, obenem pa povzema tudi slovesne poteze novobaroka. Nežni odtenki in pozlatitve dajejo sodobnemu domu slavnostnost in hkrati toplino.

 

 

 

Jo Nagasaka je za blagovno znamko Ichiro oblikoval zanimive projekte z bambusom in predvsem epoksi smolami. Tako je nastal pleten bambusov stol, ki je v vrhnjem delu premazan z gumijasto epoksi smolo, z istim materialom pa so premazani tudi stolčki iz navadne vezane pene, ki je tako postala vodoodporna in obstojna.

Eksperimentiranje s to vrsto smol je še v povojih in skriva veliko potenciala.

 

 

Jo Nagasaka je pleteni bambus uporabil tudi za svetila, njihovo odsevnost pa je povečal z uporabo konveksne plošče iz kaširanega papirja, ki ga je prebarval v zlato, tako da je svetloba nadvse prijetna in topla.

 

 

V dolgi vrsti razstavljavcev najdemo tudi češki studio Krehky, ki pod svojo streho združuje številne obetavne oblikovalce. Poleg steklenih predmetov ponujajo asimetrično omaro Maxima Velčovskega in gugalnico za notranje prostore Jana Plecháča in Henryja Wielgusa.

 

Nenavadni materiali in uveljavljene oblike so bili vodilo pri nastanku tega svetila, sestavljenega iz kosti. Na mizi z instalacijo Talking table, ki jo je pripravil švedski Konstfack, so nas pozdravili v sladkor vtisnjeni nemi obrazi. Za ljubitelje temačnega razpoloženja.

 

Francoski Moustache je svoje predmete predstavil z instalacijo oblikovalca Jean-Baptista Fastreza. Sredi prostora je na tleh dihala velika vreča, ki jo je poimenoval Half decade Beast.

 

Scholten e Baijings sta za Luce iz Carrare ustvarila marmornate mize, ki sta ju okrasila z elegantnimi in sodobnimi geometrijskimi vzorci.

 

 

Oblikovalca Luca Nichetto in Lera Moiseeva sta sodelovala pri nastanku dveh kolekcij za suzdalsko tovarno Dymov. Kolekcija Sucabaruca zajema kavni set preprostih oblik, ki združuje ameriške in skandinavske navade pri pitju kave, kolekcija Cheburshka pa je namenjena skupnemu uživanju jedi. Predstavila sta ju na razstavi Walk the line, s katero sta poudarila arhaične vzorce na keramiki, ki jo pečejo v tehniki, znani že od tretjega stoletja. Razstavili so jo v kombinaciji s tekstilom z geometrijskimi vzorci in otokom, pri katerem so namesto predalov uporabili kar kovinske zaboje za vojaško strelivo.
 

Thomas Eyck je predstavil nežno okrašen porcelan, za katerega si je zamislil tehniko tiska. Izvirni motiv izdelajo ročno, potem pa nanj vlijejo maso za naslednje predmete, podobno kot pri grafičnem tisku. Tehnika je predstavljena v videu na njihovi spletni strani.

 

 

Na dvorišču smo odkrili tudi delavnico posebnega posodja, ki jo je postavila čilska skupina  gt2P ali Great Things to People. Predstavljajo se v videu.

 

Nizozemski oblikovalec Floris Wubben je navdušil s kolekcijo iztisnjene keramike, ki jo je izdelal s to zanimivo stiskalnico.

 

 

Za arhaične oblike se je odločil tudi Piet Hein Eek, ki je letos predstavil nove stvaritve iz odsluženega lesa. Tokrat so to oprema iz malih kock starega lesa in vitrine iz starih oken. 

 

Jan Plechac e Henry Wielgus sta hrastove kocke združila z nežnimi barvami kristala in ustvarila svetila Moulds.

 

 

Alcarol je razstavil svojo kolekcijo Bricola, izdelano iz odsluženih kolov iz beneške lagune. Kole očistijo, razžagajo in zalijejo z bistro epoksi smolo. Tako nastanejo očarljivi predmeti, skozi katere proseva svetloba, da les zasije v vsej svoji lepoti, razkriti pa so tudi rovi, ki so jih v dolgih stoletjih ustvarili morski organizmi. 

Lepota teh predmetov nam postavlja nove izzive, ki bi jih lahko prenesli tudi na slovenska tla. Kakšna je usoda propadajočih kozolcev in starih poslopij? Les je surovina, ki vse do konca ohranja lepoto in uporabnost.

 

 

Na dvorišču so se vrstila svetila PET Lamp, ki so jih spletli kolumbijski obrtniki, za osnovo pa so uporabili plastenke.

 

 

Zanimivim predmetom kar ni konca, vsak obiskovalec pa je verjetno poskusil narediti dober posnetek tega svetila.

 

 

Booo, za katerega je ustvarjala tudi Nika Zupanc, proizvaja svetila, ki so istočasno sijalka in dekorativno svetilo. Za sejem je Studio Front pripravil prav posebno luč, ki sije skozi milne mehurčke, ki se nenehno obnavljajo. 

 

 

Med vsem tem dogajanjem pa ob eni od miz, ki jih krasijo preproste steklene vaze ali stekleničke z raznobarvnimi potonikami in ranunkulami, Rossana kramlja z oblikovalci.
 

Še eno nadstropje višje je trgovina, ki bolj spominja na brlog, v katerem kar mrgoli najrazličnejših kultnih oblikovalskih izdelkov.

 

Okrasne sklede iz epoksi smol so delo Gaetana Pesceja, vaze in kozarci iz kristaliziranega titana pa prihajajo iz SUS Gallery. Prav nenavadno bi bilo, če ne bi med vso to množico kraljeval tudi naslanjač Peacock kanadskega studia UUfie, izdelan iz coriana.

 

 

Ponovno sestavljeni kosi keramike v kolekciji Ceramix, studia Ctrlzac.

 

 

Sodobni stoli znova odkrivajo lepoto gobelinov.

 

In za slovo še Cheap Murano izpod rok Massimiliana Adamija, ki si je zamislil kozarce iz predelanih plastenk. Takoj smo pomislili, da smo mogoče le našli oblikovalsko mojstrovino za vsak žep.

 

Fotografira in piše: JS