Nagrajenka Prešernovega sklada Lila Prap je blagovna znamka, vendar ne pri nas.
– Fant, kje imaš tisto knjigico do Lile Prap?
Naš Fant se vrže na kolena in izpod omare potegne škatlo s svojimi zakladi (par mineralov, nekaj nalepk, obeski za ključe, daljnogled, švicarski nož …) in potegne iz nje knjigico Zakaj?.
Zakaj ima žirafa dolg vrat?
– Ker je jedla premalo kuhane špagete.
– Da ji glava nad oblaki plava.
– Ker je domišljava.
Zakaj ima lev grivo?
– Da ve, kje ima glavo.
– Da ga ne zamenjamo za kravo.
– …
Zakaj ima kenguru žep?
– Da ne kaže popka.
– …
Če mene vprašate, lahko odrasli Lili Prap, Lilijani Praprotnik – Zupančič, dajo še nekaj nagrad Prešernovega sklada, pa Andersenovo, Levstikovo in Smrekarjevo nagrado in jo kanonizirajo za nartaboljšo otroško ilustratorko in napišejo vse pametne utemeljitve, pa bi bile vse časti zaman, če njenih ilustracij, hecnih tekstov in slikanic ne bi šmirglal noben otrok.
Otroci imajo radi njene risbe. Njene živali so take arhetipske: lev ima vse svoje atribute, zebro prepoznaš že od daleč, slon je tapravi slon. Na črni podlagi so narisane s kredo v močnih, zgoščenih barvah in velikih ploskvah. Črne konture jih delajo zlahka prepoznavne. Otroci imajo radi tudi besedne igre, ki jih Lipa Prap niza ob risbah – radi jih imajo zato, ker so podobne njihovim domislekom, kako razložiti stvari na tem svetu. Ko slišijo o tisto o kenguruju in popku, se jim oči zasvetijo v zadoščenju, da nekdo razmišlja tako kot oni, in potem se začnejo tako smejati, da jim solze tečejo po ličkih. Preizkušeno na generaciji od tri do osem let. Preverjeno deluje, če ne verjamete, kupite slikanico in jo berite skupaj z malčki palčki in fanti in dekleti okrog vas. Lila Prap je učinkovita mnogokod, saj je prevedena že v 38 jezikov, na Japonskem je pa sploh zvezda. No ja, še pred leti se je s svojim ustvarjanjem komajda preživljala! Toliko o ceni ustvarjalnosti pri nas. Po zaslugi Japoncev se ni vrnila v službo, ampak je ostala svobodna ustvarjalka.
In kaj ima Lila Prap z Domom in stilom? Umetnica je po osnovni izobrazbi arhitektka, vendar se s tem poklicem ne ukvarja (delovala pa je kot industrijska oblikovalka, v Gorenju je oblikovala risbe živali za notranjo stran vrat zamrzovalnika ali hladilnika, »ker so bolj osnovnih oblik, sem se takrat naučila risati živali z enostavnimi linijami. To znanje sem lahko kasneje uporabila v knjigah,« je povedala za Mladino.). Ta povezava torej odpade. Po Lilinih ilustracijah na Japonskem izdelujejo brisače, skodelice in krožnike, plišaste igrače. Lila Prap je blagovna znamka, to ji je uspelo kot naši edini kulturni ustvarjalki. Opa, na to pa padamo dominstilovci, vendar pri nas žal (še) ne moremo kupiti ničesar razen beležk. Lahko kupimo otroško posteljnino z Jakom Racmanom, ne pa prevlek z Lilinim levom. Puncam lahko vso sobo okinčamo s Hello Kitty in fantom z Mojstrom Mihom in Nodijem, ne pa z liki Lili Prap. In ja, kupimo lahko na kilometre bordur z medvedkom Pujem in naši ljubiteljski dekoraterji na stene rišejo ves Disneyjev bestiarij in obide me zlobna misel, da če bi bila Lila Prap Disneyjeva, bi bili tudi njeni levi in zebre povsod.
Morda imamo srečo, da niso. Morda bi s potrošništvom banalizirali te zanosne risbe. In otroci bi se jih naučili gledati tako, da jih sploh ne bi videli, kot se dogaja s Pujem ali s Kitty: če ju ni, ju hočejo, ko sta, ju prezrejo. Če pa bodo njene stvari tudi pri nas na trgu, si želim, da nalepke za na steno zvesto povzamejo njene goste barve; želim si, da so brisače gosto tkane in skodelice trdne, skratka, želim si predmetov, ki ne bodo še ena potrošniška šara, ampak bodo kanček Lilinega humorja vnašali v svet malih in velikih. Aja, ali veste, da Lila te risbe riše z levo roko, dobesedno in ne v prenesenem pomenu? V vrtcu so jo »naredili« desničarko, in ko se je vrnila k levici, so njene slike dobile gostoto in moč.
Skratka, ali že je v Sloveniji ena sama otroška soba z opaznim Lilinim dotikom? Z zebro na steni in objokanim krokodilom na mizi? In ali je že nastala kaka torta z njenim levom ali kameleonom? Je kdo od vas bralcev že videl kaj takega?
Foto: Založba MK
Pa še ta: zakaj ima opica rep?
– Da ji ni treba zapirati vrat, se zasmeji Fant in nese Zakaj? nazaj med svoje zaklade.
Foto: www.zavod-parasite.si
Lilijana Praprotnik – Zupančič se je rodila leta 1955 v Celju. Po izobrazbi je diplomirana arhitektka, od leta 1989 je svobodna umetnica. Piše in ilustrira knjige za otroke, oblikuje ali ilustrira tudi tiskovine za slovenske in mednarodne humanitarne organizacije. Sodelovala je pri projektiranju otroške bolnišnice v Wiesbadnu in pri opremi več javnih prostorov v Celju. Prevodi njenih del imajo radi tako otroci kot likovni in literarni strokovnjaki. Svoje ilustracije razstavlja v uglednih galerijah.