Madeleine Boulesteix tudi reciklira.
Madeleine Boulesteix čaka material za njene lestence povsod: v trgovinah z rabljenim blagom, na odpadih, po bolšjakih. Ne spominja se, da bi se čisto zavestno odločila, da jih bo ustvarjala iz starih, odsluženih kuhinjskih kosov vse od skodelic, modelov za peko do jedilnega pribora in kozarcev – enostavno zgodilo se je. Da, danes je spet na vrsti reciklaža, včeraj smo se lotili pohištva.
Se strinjamo, lestenec je prestiž, nekaj za piko na i preseravanja, toda če ga sestavimo iz odslužene kuhinjske šare, ali se potem še lahko bahamo z njim? Po drugi strani, ali ste kdaj pobrskali po kuhinjah in shrambah svojih starejših sorodnic? Ste si kdaj ogledali stare, komaj kdaj rabljene modele za kipnike, kako očarljivi so? Pa star pribor iz že zdavnaj zaprte oštarije, ki za zdajšnja ergonomska usta pretežak in preokoren, ali ste kdaj uživali v njegovih linijah? In vsa patina, ki se nabere na njih, sledovi obrabe in oksidacije, kako zanimive učinke ustvarjajo!
Madelaine vse ponižne, tolikokrat odrinjene predmete osvobaja njihove vloge in jih postavi na častno mesto v prostoru. Začenja s preprosto idejo, ki jo nadgradi celo v lestence glomaznih razsežnosti. Njen življenjski slog je bil vedno v stilu recikliranja – izhaja namreč iz tiste povojne generacije, ko je še vladalo pomanjkanje, pankerji prav tako niso imeli predsodkov do predelave in ponovne uporabe starih predmetov, zdaj pa se je na to podlago cepila še ekologija.
Reciklaža je plemenito početje, ker zmanjšuje onesnaževanje in pospešuje ustvarjalnost. Recikliranje je tudi družabno početje, saj je primerne predmete treba iskati in ustvarjati prisrčne stike z okoljem. Madeleine veliko predmetov odkupi v trgovinah, ki so v lasti dobrodelnih organizacij (tako trgovino so v Ljubljani odprli Kralji ulice, in sicer Poljanski cesti 14). »Razveselim se, ko odkrijem, da so moji izdelki všeč ljudem in jih želijo kupiti, tako da lahko nadaljujem s svojim ljubim početjem, zbiranjem in ustvarjanjem. Vendar ni stvar samo v izdelovanju, moje početje je tudi ekološko in humanitarno.« Sicer pa Madeleine deluje tudi kot fotografka, v gledališču in kot učiteljica.
Dajati stvarem novo vlogo je tudi zabavno početje, pravi Madeleine in nas spodbuja, naj ji sledimo. Tako lahko ustvarimo posrečen materializiran spomin na teto, ki je leta 50 pa toliko iz Trsta prešvercala skoraj nikoli rabljene skodelice za kompot, bog ne daj na tepež s kuhalnicami ali na vse uspele marmorne šarklje sosedove Mici.