Nagrajena hiša za inovativnost – Hiše awards 2011
Še do 19. maja 2011 je na platoju Ajdovščina na ogled tretja razstava najlepših hiš sveta, ki sta jo pripravila Zavod Big in revija Hiše. Med 50 najbolje ocenjenimi projekti sta nagrado prejeli hiša na otoku Fogo norveškega arhitekta Todda Saundersa za trajnostno odličnost in hiša francoskega arhitekta Francoisa Rochea za inovativno odličnost.
Projekt Izgubljen v Parizu (I’m lost in Paris) prihaja iz studia R&Sie(n), Francija. Katera hiša, kje sploh je? In kako vanjo? Kakšen je razgled iz nje? Ja, pa mrčes med rastlinjem?
Ali se investitorji niso mogli upreti velikemu veselju do vrtov lončkih in so malo zapretiravali? V Franciji morate za »tamponske« gradnje na primer na dvoriščih pridobiti dovoljenje dveh tretjin okoliških prebivalcev. Da je bilo dano soglasje, se je arhitekt odločil za kamuflažo. Hiša studia R&sie namreč stoji na dvorišču stanovanjskega kareja v Parizu. Njena bivalna površina znaša 130 kvadratnih metrov in je bila zgrajena za par z dvema otrokoma, starima 14 in 18 let , ki želijo ostati anonimni.
Stavba je trietažna: v kleti so gospodinjska soba, kotlovnica, shramba in sistem za regulacijo živih zidov. V pritličju so bivalni prostori, na vrhu pa spalnice s kopalnicami in garderobami.
Opis prostorov je konvencionalen, drugačna pa je zunanjščina hiše, saj je sestavljena iz živih zidov: na jeklenice obešene praproti se hranijo s pomočjo hidroponskega sistema vodnih cevk, ki dozirajo vodo za vsako izmed 1200 rastlin.
V tristo ročno pihanih steklenih kozarcih, delu Pedra Velosa in Vanesse Mitrani, se razmnožujejo bakterijske kulture, ki večajo koncentracijo dušika brez uporabe umetnih gnojil. Stekleni kozarci so obenem tudi svetlobna telesa, ki omogočajo pravilno lomljenje svetlobe in osvetljevanje prostorov v hiši.
In kako avtor razlaga svoj projekt? To da je čisto navadna hiša, v kateri naročniki uživajo, ne da bi jih motili pogledi mimoidočih (a ni to sen vsakega Slovenca?). In da čaka na prihod dinozavrov v trenutno regresivno obdobje Francije …
Hiša torej načrtno vnaša subverzivnost v tako imenovano »zeleno« arhitekturo »Ali hočemo udomačeno naravo, ki bo predvidljiva ali hočemo naravo, ki vnaša nekaj strahu pred nevarnostjo in nelagodja?« Ah da, na milijarde milijard bakterij na našem pročelju, ki gnojijo zeleno goščo …