Obvezno branje za vse Korošce, ki bodo gradili
Slovenska kulturna krajina ni bila ena sama, bilo jih je več. Zdaj se gradi hitro, nekakovostno in z okoljem neusklajeno, kar povzroča dolgoročno nepopravljivo škodo v prostoru, poleg tega pa pri nas nastaja ena sama (ne)kulturna krajina. Tako izgubljamo kakovost bivanja in si povzročamo ekonomsko škodo, saj postajajo naši kraji nezanimivi za turizem. Fedja Košir s fakultete za arhitekturo upa, da bo »grobi trušč v prostoru počasi potihnil in se bodo vrnili red, mir in vedrina«.
Profesorica Živa Deu s Fakultete za
arhitekturo je preučevalka naše stavbne dediščine, ob tem pa učiteljica in svetovalka za kakovostno prenovo starih zgradb in gradnjo novih. »Nedomiselno zasnovane urbane ureditve s kompliciranimi in neuravnoteženimi stavbami tisočerih oblik bojujejo med seboj nečeden urbanistično arhitekturni boj, ki se na škodo vseh uporabnikov prostora odraža v kaotični podobi večine naselij ali njihovih delov,« pravi Živa Deu. Arhitektka ne nasprotuje pridobitvam moderne dobe, vendar se sprašuje, zakaj bolj ne spoštujemo in varujemo tradicije ter jo prilagajamo novemu.
Tokrat je v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino Mislinjske in Dravske doline (LAS MDD) pripravila strokovno arhitekturno knjigo z naslovom Identiteta hiš na Koroškem. Pri njeni pripravi so sodelovali tudi Mateja Kavčič, Boris Deanovič in Lucija Čakš. Konkreten cilj vsega projekta je za graditelje pripraviti katalog načrtov sodobnih koroških hiš. Knjiga je nastala v sodelovanju s koroškim znanjem. Med njenim snovanjem je bilo v okviru LAS MDD izpeljanih več delavnic, ki so se jih udeležili domačini, poznavalci, projektanti in izvajalci.
Kaj lahko prebere bralec
Knjiga bralcu razloži koroške zakonitosti, v katerih se je gradilo na specifičen način. Rezultat teh zakonitosti so danes prepoznavni trije tipi zunajmestnih hiš, ki so vsak na svoj način postavljene v krajino. Prepoznamo jih po tipičnem oblikovanju stavbne mase, fasadah, strehi, rabi gradiv, barv in oblikovanju podrobnosti.
Na tej podlagi so avtorji oblikovali smernice za sodoben način gradnje na tem območju, ki bo upošteval stavbno dediščino. Knjiga na koncu ponuja 14 vzorčnih projektov hiš. Ni jim mogoče očitati, da hiše niso zasnovane za sodobno življenje, a so oblikovane z upoštevanjem identitete okolja, v katerem so grajene. Ob tem je Slovenija v Evropi na vrhu seznama najbolj gozdnatih držav in na repu tistih, ki svoj les uporabljajo za svoje domove. Zato projekt lahko pripomore tudi k oživljanju koroške lesnopredelovalne in z njo povezanih industrij.
»Nedomiselno zasnovane urbane ureditve s kompliciranimi in neuravnoteženimi stavbami tisočerih oblik bojujejo med seboj nečeden urbanistično arhitekturni boj, ki se na škodo vseh uporabnikov prostora odraža v kaotični podobi večine naselij ali njihovih delov,« pravi Živa Deu. Arhitektka ne nasprotuje pridobitvam moderne dobe, se pa sprašuje, zakaj bolj ne spoštujemo in varujemo tradicije ter jo prilagajamo novemu. Verjetno najbolj poučen del knjige za širši bralski krog a so slikovni primeri dobre in slabe graditeljske prakse na tem območju. Napisi Nepravilno pod nekaterimi fotografijami so pravzaprav odveč, saj slabe rešitve kar bodejo v oči.
vir fotografije: koroska-hisa.si
Več o projektu lahko izveste tudi na spletni strani koroska-hisa.si